Zasl. prof. dr. Miroslav Rebernik se je rodil leta 1952 v Zgornjem Razborju pri Slovenj Gradcu. Leta 1975 je diplomiral na VEKŠ in se zaposlil v Elektrogospodarstvu Slovenije. V času študija je bil med drugim odgovorni urednik časopisa Katedra in prvi študentski prorektor Univerze v Mariboru. Leta 1978 je magistriral in bil izvoljen za asistenta za predmet Dialektična teorija sistemov. Bil je član uredniškega odbora časopisa Naši razgledi ter predsednik skupščine raziskovalne skupnosti občine Maribor-Rotovž.  Leta 1985 se je zaposlil na VEKŠ in na njej leta 1990 doktoriral. Leta 1991 je kot gostujoči profesor izvajal dva predmeta na Portland State University (ZDA). Leta 1992 je na Babson College (ZDA) zaključil mednarodni kolokvij za učitelje podjetništva, v Pragi pa v organizaciji Evropske fondacije za raziskovanje podjetništva EFER mednarodni program poučevanja podjetništva.

Nadgradil je poučevanje ekonomike podjetja na EPF in napisal sodoben učbenik Ekonomika podjetja. V obdobju 1991-1995 je na EPF vzpostavil smer za podjetništvo in management malih podjetij, bil njen predstojnik in kasneje predstojnik študijskih smeri podjetništva na vseh ravneh študija. Bil je pobudnik za ustanovitev Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij, ki se je pod njegovim vodstvom uveljavil kot vodilni inštitut za raziskovanje podjetništva v Sloveniji, vključen v vplivne  evropske in globalne raziskovalne mreže (ENSR, GERA/GEM, ECSB, DIANA). Bil je dolgoletni predstojnik Katedre za podjetništvo in ekonomiko poslovanja ter razvil in predaval več predmetov s področja podjetništva in ekonomike podjetja.

Leta 1995/1996 je kot Fulbrightov štipendist raziskoval na Babson College v Bostonu. Leta 1999 je zasnoval Slovenski podjetniški observatorij in ga dve desetletji tudi vodil. Leta 2002 je vključil Slovenijo v največjo globalno longitudinalno raziskavo podjetništva Global Entrepreneurship Monitor. Soustanovil je podjetniški inkubator Tovarna podjemov in bil daljše obdobje predsednik njenega sveta ter programski vodja mednarodne konference  o podjetništvu in inoviranju PODIM. Sodeloval je v desetinah domačih in tujih mednarodnih projektov, vodil raziskovalni program Podjetništvo za inovativno družbo ter bil recenzent in član uredniških odborov več slovenskih in mednarodnih znanstvenih revij. Njegova bibliografija obsega preko 900 enot.

Bil je član številnih mednarodnih in domačih znanstvenih in strokovnih organizacij, med drugim tudi član Odbora direktorjev in podpredsednik za Slovenijo v European Council for Small Business. Bil je član ekspertne skupine SME Policy Relevant Research pri Evropski komisiji in dlje časa aktiven v European Network for Social and Economic Research, ki ga je leta 2014 počastila z nazivom ENSR Fellow.

Leta 1978 je prejel srebrni in leta 2012 zlati znak Univerze v Mariboru. Zaslužni profesor Univerze v Mariboru je postal leta 2022.

Zaslužni prof. dr. Dušan RADONJIČ, rojen leta 1941 na Jezerskem, je diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Zagrebu in se po diplomi zaposlil v MTT v Mariboru kot analitik, zatem pa v Zlatorogu kot vodja raziskave tržišča. Leta 1971 se je zaposlil kot asistent na takratni VEKŠ, leta 1972 je magistriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu s področja marketinga in leta 1976 na tej fakulteti tudi doktoriral. Večkrat je bil predstojnik Katedre za marketing, dvakrat prodekan in trikrat dekan EPF UM. Bil je dvakrat imenovan za prorektorja Univerze v Mariboru in bil tudi izvoljen za eksperta pri UNCTAD GATT. Bil je tudi generalni tajnik Jugoslovanskega združenja za marketing (JUMA) in bil izvoljen za prvega predsednika Društva za marketing Slovenije. Leta 1995 je bil izvoljen za rednega člana Evropske akademije znanosti in umetnosti (EASA). Istega leta je bil tudi med ustanovitelji ECBE (European Council of Business Education) leta 1995, njen podpredsednik in leta 2004 tudi predsednik.

Pri svojem delu je bil izrazito mednarodno orientiran. Na EPF je razvil in uveljavil MBA, v katerem je sodelovalo kar 21 tujih univerz ter bil 18 let predstojnik tega programa.  Realiziral je 21 mednarodnih projektov, predaval na vrsti univerz v Evropi in ZDA ter tudi v Limi (Peru), kjer je za univerzo San Martin de Pores pripravil projekt za ustanovitev Fakultete za marketing. Bil je član vrste mednarodnih organizacij (ESOMAR, EFMD, EMA, IFBE, ECBE). Večkrat je predsedoval na mednarodnih konferencah v Evropi in ZDA. Bil je tudi član Advisory Council na  Fakulteti za turizem CEMHI v Parizu, kjer je bil vrsto let nosilec dveh predmetov s področja marketinga. Prav tako je bil nosilec dveh predmetov v Kazakhstanu (2014 in 2015), vrsto let je predaval na podiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu itd.

Raziskovalno in pedagoško polje delovanja prof. dr. Dušana Radonjiča so bila različna področja marketinga. Njegova bibliografija obsega preko 700 enot objav, od referatov na domačih in tujih konferencah, člankov in knjig do intervjujev in komentarjev v časopisju.

Za svoje delo je prejel številna priznanja ne le na lastni univerzi (srebrni in zlati znak) in posameznih fakultetah, temveč tudi drugje. Je dobitnik pečata mesta Maribora (1994) in dobitnik Zlatega grba mesta Maribor (2006). Prejel je priznanje Jugoslovanskega združenja za marketing, dvakrat priznanje Pamplin Business School Virginia State University (ZDA), priznanje ACBSP (Accreditation Council for Business Schools and Programs), priznanje Športnega kluba Branik za štiriletno predsedovanje, ipd.

Univerza v Mariboru mu je naziv zaslužni profesor podelila leta 2017.

Zasl. prof. dr. Vladimir Sruk se je rodil leta 1934 na Jesenicah. Umrl je leta 2020. Doktoriral je leta 1977 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1948 se je vpisal na Slovensko pomorsko trgovsko akademijo, se leta 1952 prepisal na celjsko učiteljišče in leta 1961 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na tej fakulteti je bil tudi pomožni asistent pri predmetu Uvod v družbene vede. Pozneje se je vse bolj ukvarjal z idejno-političnim delom. Od 1960 je bil nekaj let srednješolski profesor filozofije, psihologije in zgodovine pedagogike na gimnazijah v Celju in Mariboru ter na učiteljišču v Mariboru.

Po diplomi se je zaposlil  v Tovarni avtomobilov Maribor, kjer je bil do 1966 zaposlen kot psiholog v socialni službi. Do leta 1968 je poučeval psihologijo in filozofijo na Prvi gimnaziji v Mariboru in nato štiri leta delal v strokovni službi Zveze komunistov v Ljubljani. Leta 1972 se je zaposlil na Pedagoški fakulteti in leta 1974 na VEKŠ, kjer je do upokojitve leta 2000 predaval družboslovje in humanistiko – od leta 1982 kot redni profesor. Leta 1978 je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo doktoriral iz političnih znanosti s tezo o Frommovem odnosu do Marxa in marksizma ter njegovem socialističnem nazoru.  Kot družboslovca so ga poleg politologije in sociologije zanimali tudi nekateri problemski sklopi filozofije in etike, zgodovine, pedagogike in socialne psihologije.

S publicističnim delom se je začel ukvarjati že kot srednješolec in se je skozi kariero uveljavil kot zelo plodovit samostojen in prodoren premišljevalec v številnih revijah in časopisih. Kot kritičnega družboslovca ga niso zanimali samo problemski sklopi s področja sociologije in politologije ampak tudi številna druga področja, ki so posegala  v polje socialne psihologije ter filozofije in etike. Zasnoval in napisal je več temeljnih družboslovnih in filozofskih knjig in leksikonov. Leta 1986 je napisal leksikon Morala in etika, ki ga je leta 1998 še razširil z drugo, dopolnjeno izdajo. Sredi osemdesetih let je ob nakazanem zatonu avtoritarnega komunizma in vzponu kapitalizma pričel snovati Leksikon politike, ki je izšel leta 1995. Takrat je izšla tudi knjiga Filozofija – leksikon.

Ob njegovem raziskovalnem in publicističnem delu je treba poudariti tudi njegov pedagoški prispevek, saj si je v času, ko je bila Univerza v Mariboru na humanističnem področju izredno šibka in so se fakultete ozko specializirale na lastna strokovna področja, z izjemno zavzetostjo in strokovnostjo prizadeval za to, da bi študenti in širša javnost usvojili čim več temeljnega družboslovnega in političnega razumevanja stvarnosti.

Univerza v Mariboru mu podelila naziv zaslužni profesor leta 2001.

Zasl. prof. dr. Matjaž Mulej se je rodil leta 1941 v Mariboru. Leta 1963 je diplomiral na prvi stopnji tedanje Višje ekonomsko-komercialne šole in se na njej zaposlil kot pisarniški referent, dokler se ni leta 1966 pridružil pedagoškemu kadru. Leta 1967 je pridobil univerzitetno diplomo iz ekonomske analize na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in leta 1973 magisterij iz gospodarskega razvoja na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Leta 1977 je na Ekonomski fakulteti v Zagrebu doktoriral iz teorije sistemov v ekonomiji. Upokojil se je kor redni profesor, vendar je še naprej sodeloval v raziskovalnem in pedagoškem procesu na EPF, drugih slovenskih in več tujih univerzah, na Fakulteti za management v Kopru pa si je leta 2006 pridobil še en doktorat, in sicer s področja inovacijskega managementa.

V obdobju 1981-2015 je kot svetovalec o celovitem ravnanju pri inoviranju sodeloval s številnimi podjetji. Do leta 2002 je bil tudi organizacijski in programski vodja posvetovanja inovatorjev PODIM. Od leta 2006 se ukvarja s teorijo in aplikacijo družbene odgovornosti kot nujne netehnološke inovacije, in sicer v okviru Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO. Je avtor dialektične teorije sistemov in teorije inovativnega poslovanja, kjer poudarja netehnološke inovacije kot pogoj za tehnološke. Objavljal je v skoraj 50 državah in delal v šestih. Ustvaril je bogato bibliografijo, ki zajema preko 2.200 tekstov, (so)uredil preko sto knjig in zbornikov v več državah. Bil je gostujoči profesor in raziskovalec v tujini 15 semestrov. Na več univerzah na vseh celinah je imel še vsaj 50 krajših obiskov in predavanj. Pod njegovim mentorstvom je doktoriralo 26 doktorandov.

Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti (EASA) v Salzburgu, Evropske akademije znanosti, umetnosti in humanističnih ved (EASAH) v Parizu ter Mednarodne akademije za sistemske in kibernetske vede (IASCYS) na Dunaju, kjer je tudi častni ustanovni predsednik. V Mednarodni federaciji za sistemske raziskave (IFSR), ki ima 46 asociacij članic s članstvom na vseh celinah, je bil podpredsednik (2002-2006) in predsednik (2006-2010). 15 let je bil tudi predsednik Zveze inovatorjev Slovenije. Za svoje delovanje je dobil številna priznanja v Jugoslaviji, Sloveniji, Mariboru, Univerzi v Mariboru in IRDO. Ena najstarejših mednarodnih organizacij za teorijo sistemov in kibernetiko WOSC mu je leta 2019 dodelila zlato medaljo Norberta Wienerja.

Kot športnik je bil dvakrat prvak Jugoslavije v tenisu (mladinski pari, nad 45 let). Dobil je več priznanj za delovanje v športu, vključno z Bloudkovim. Je častni občan Maribora (2013) in častni član ali nagrajenec za življenjsko delo več organizacij, npr. UM EPF (2023), LLA (2023), IRDO 2016, TK Branik (2014).

Univerza v Mariboru mu je naziv zaslužni profesor podelila leta 2001.

Zasl. prof. dr. Leo Gusel se je rodil leta 1934 v Mariboru, umrl je leta 2008. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se krajši čas zaposlil v Hidromontaži Maribor, nato pa na Srednji ekonomski šoli v Slovenj Gradcu, najprej kot profesor srednje šole in potem kot ravnatelj. Na VEKŠ se je zaposlil leta 1969 kot višji predavatelj. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Zagrebu je leta 1972 magistriral in na isti fakulteti  leta 1977 tudi doktoriral. Na EPF je bil izvoljen v naziv rednega profesorja leta 1982.

Prof. dr. Leo Gusel se je uveljavil kot priznan strokovnjak za področje mednarodne menjave. Poleg objav znanstvenih in strokovnih člankov je ob predavanjih in vodstvenih nalogah na EPF predaval še na podiplomskem študiju ekonomije v Zagrebu in Sarajevu. Imel je tudi krajša predavanja na univerzah v Bayreuthu, Marburgu, Berlinu in Grazu. Na VEKŠ in kasneje na EPF je razvil predmete s področja zunanjetrgovinskega sistema Jugoslavije, ekonomike mednarodne menjave in informacijskega sistema ekonomskih odnosov s tujino.

V obdobju 1983 – 1987 je bil dekan EPF in ponovno v obdobju 1993 – 2001. Zelo uspešno je reorganiziral izredni študij na EPF in vzpostavil centre za izobraževanje ob delu po vsej Sloveniji (Maribor, Ljubljana, Koper, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Novo mesto). Bil je tudi predstojnik za študij o delu, predstojnik Inštituta za ekonomske odnose s tujino in predstojnik Katedre za mednarodno menjavo ter predstojnik in programski vodja Centra za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije v Radencih. Bil je član ali funkcionar številnih strokovnih ali samoupravnih odborov in komisij na fakulteti in univerzi. Upokojil se je leta 2001.

Je prejemnik srebrne in zlate plakete Univerze v Mariboru, naziv zaslužni profesor pa mu je Univerza v Mariboru podelila leta 2001.

Zasl. prof. dr. Štefan Kajzer se je rodil leta 1938 v Šmiklavžu pri Slovenj Gradcu, umrl je leta 2013. Leta 1962 je diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Zagrebu in začel delati v Tovarni avtomobilov in motorjev v Mariboru na nalogah analiziranja poslovanja, organiziranja in upravljanja. Leta 1970 se je zaposlil na VEKŠ na področju organizacije podjetja, najprej kot asistent in zatem kot predavatelj za kibernetiko poslovnih sistemov in za organiziranje integracij. Leta 1974 je magistriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu, kjer je leta 1982 tudi doktoriral. Istega leta je bil na VEKŠ izvoljen v naziv izrednega profesorja za kibernetiko ekonomskih sistemov in za organiziranje in upravljanje velikih sistemov, šest let zatem pa v naziv rednega profesorja za ista področja. V letih 1978 in 1985 je kot štipendist Carl Duisberg fundacije na Univerzi v Kölnu tudi opravil dva programa izpopolnjevanja na področju upravljanja poslovnih sistemov.

Daljše časovno obdobje je bil predstojnik Katedre za organizacijo in management, član fakultetnega in univerzitetnega senata ter vključen v različne komisije in delovna telesa na fakulteti in univerzi. Na dodiplomskem, podiplomskem in MBA študiju je razvil in bil nosilec več predmetov. Občasno je tudi predaval  na podiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in Ekonomski fakulteti v Zagrebu. Na obeh fakultetah je bil tudi član komisij za zagovore doktorskih disertacij in pogosto v komisijah za izvolitve profesorjev v najvišje nazive. Tesno je sodeloval tudi z Gospodarsko univerzo na Dunaju in Univerzo v St. Gallenu ter bil član uredniških odborov več znanstvenih revij v Sloveniji, Avstriji in Hrvatski.

Napisal je številne znanstvene in strokovne članke ter druga dela. Za njegove glavne raziskovalne dosežke pa velja uveljavljanje procesnega pogleda na upravljanje poslovnih sistemov ter sooblikovanje sodobnih pogledov na sistemsko razmišljanje in kibernetiko, aplicirano na poslovne sisteme in (dez)integracijske procese v gospodarstvu. Na teh področjih je tesno sodeloval s podjetji in jih preko predavanj ali skupnega projektnega dela uvajal v procesno razmišljanje o praktičnih upravljavskih problemih.

Univerza v Mariboru mu je naziv zaslužni profesor podelila leta 1999.

Zasl. prof. dr. Dane Melavc se je rodil v Mozirju leta 1932, umrl je leta 2019. Leta 1956 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in leta 1972 magistriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu, kjer je leta 1974 tudi doktoriral. Po diplomi se je zaposlil pri Gozdnem gospodarstvu Nazarje, kjer je vodil računovodsko-finančno službo in bil kasneje generalni direktor. Od leta 1967 do leta 1972 je delal v Razvojnem centru v Celju kot organizator in samostojni svetovalec. Leta 1972 se je zaposlil na takratni VEKŠ kot profesor višje šole, nato kot docent, izredni profesor in od leta 1980 dalje kot redni profesor za področje računovodstva in ekonomike. Predaval je tudi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Glavno težišče njegovega raziskovanja je bilo v razvijanju sodobnega računovodstva kot celote analitičnih in sinteznih računovodskih izkazov ter v koncipiranju upravljalno-vodstvene ekonomike s posebnim poudarkom na teoriji stroškov.

Profesor Melavc je bil močno angažirana osebnost. Bil je poslanec v republiški skupščini (1963–1965). Od 1973 do 1976 je bil predstojnik Inštituta za finance in bančništvo na EPF Maribor. Bil je prodekan za gospodarske in organizacijske zadeve (1977–1979) ter dekan EPF (1979–1983). Med letoma 1983 in 1987 je bil tudi rektor Univerze v Mariboru in vmes bil dve leti predsednik skupnosti jugoslovanskih univerz. Med letoma 1977 in 1988 je bil predsednik komisije za visoko šolstvo Slovenije. Ima pomembne zasluge za oblikovanje in razvoj Univerze v Mariboru. V času njegovega rektorstva je univerza dobila Pedagoško fakulteto ter novo univerzitetno knjižnico. Pospešil je tudi proces informatizacije in Univerza v Mariboru je kot prva v tedanji Jugoslaviji vzpostavila konsistenten informacijski sistem za spremljanje in podporo izobraževalnega in raziskovalnega dela. Upokojil se je leta 1991, vendar ostal aktiven kot predavatelj na več ustanovah.

Profesor Melavc ni maral priznanj, kljub temu pa je prejel Red dela s srebrnim vencem leta 1965, zlato značko Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije leta 1983, ter priznanje Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev leta 1993 za dolgoletno delo na področju računovodstva. Leta 1994 je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru, leta 2000 pa za častnega senatorja Univerze v Mariboru.

Zasl. prof. dr. Vezjak Danilo se je rodil leta 1923 v Mariboru, umrl je leta 2003. Druga svetovna vojna je prekinila njegovo izobraževanje, bil je prisilno mobiliziran na rusko fronto, kjer je bil ranjen in poškodovan in je dve leti okreval v vojaški bolnici. Po vojni je nadaljeval s šolanjem in leta 1949 diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Zagrebu.

Takoj po diplomi se je zaposlil kot srednješolski profesor na Ekonomski srednji šoli v Mariboru do leta 1959, ko se je pridružil ekipi na novoustanovljeni Višji komercialni šoli (kasneje VEKŠ). Leta 1967 je doktoriral na Visoki šoli za ekonomijo v Berlinu in  bil naslednje leto na Visoki šoli za zunanjo trgovino v Zagrebu izvoljen za izrednega profesorja in na VEKŠ postal nosilec predmeta Mednarodne finance in kasneje predmeta Mednarodni marketing. Leta 1973 je bil izvoljen za rednega profesorja predmetov mednarodne menjave vse do njegove upokojitve leta 1990. Izven EPF je na dodiplomski ravni predaval na EF Zagreb in EF Beograd, na podiplomski ravni pa tudi na ekonomskih fakultetah univerz v Berlinu, Grazu, Zagrebu, Beogradu, Ljubljani, Sarajevu, Banja Luki, Osijeku in na  Dunaju.

Napisal je številne učbenike, članke in prispevke na konferencah ter vodil različne raziskovalne projekte, ki so sooblikovali področje poslovne ekonomije v Sloveniji in Jugoslaviji. Njegovo raziskovalno delo je bilo povezovalno usmerjeno v sodobno zunanje trgovinsko poslovanje, strukturno razvijanje mednarodnih financ in mednarodni marketing. Veljal je za avtoriteto mednarodnega marketinga v Jugoslaviji, njegov učbenik Medjunarodni marketing pa so uporabljale skoraj vse ekonomske fakultete v tedanji Jugoslaviji. Vodil je 5-letni raziskovalni  program »Analiza sistema trženja«, ki je pomenil teoretično osnovo koncepta MBA šole.

Močan je bil njegov razvojni vpliv, saj je izgradil prvo, drugo in tretjo stopnjo izobraževanja mednarodnih tržnikov, bil prvi predstojnik izrednega študija, nosilec številnih  funkcij na fakulteti (prodekan, predstojnik katedre, predstojnik inštituta, prvi vodja projekta MBA, itd.). Bil je tudi močno vpet v družbeno dogajanje in je opravljal več strokovnih in političnih funkcij. Bil je  podpredsednik Raziskovalne skupnosti Slovenije, član republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino, glavni urednik Ekonomsko-komercialne knjižnice, predsednik Društva ekonomistov Maribor, član komisije za marketing Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu.

Prejel je številna priznanja in plakete, in sicer: Red republike s srebrnim vencem, Red dela z zlatim vencem, srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru, priznanja VEKŠ in EPF, Društva ekonomistov Maribor, Zveze ekonomistov Slovenije, Zveze ekonomistov Jugoslavije, Jugoslovanskega združenja za marketing.

Univerza v Mariboru mu je naziv zaslužni profesor podelila leta 1991.

Zasl. prof. dr. Janko Kralj se je rodil leta 1928 v Ljubljani, umrl je leta 2012. Leta 1951 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in leta 1972 doktoriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu. V letih 1947-1969 je v podjetju Iskra delal na različnih vodstvenih delih. Bil je šef oddelkov za finančno in cenovno planiranje ter stroškovno računovodstvo, finančni direktor, pomočnik generalnega direktorja za finance, direktor organizacijsko-kadrovskega področja. Vmes se je tudi izpopolnjeval v ZDA na slovitem Massachusetts Institute of Technology, kjer si je po magisteriju na EF Ljubljana, leta 1968 pridobil še magisterij iz poslovnih ved, in imel nekaj predavanj na Boston College ter University of Rhode Island. Management je študiral tudi na University of Manchester Institute of Science and Technology.

S svojo predavateljsko potjo, na kateri je delil svoje izjemno bogate praktične izkušnje, je začel leta 1954 s honorarnim poučevanjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1962 do 1969 je bil tudi honorarni predavatelj na Visoki šoli za organizacijske vede v Kranju. Leta 1969 se je zaposlil na EPF, kjer je ostal do upokojitve, ko je še naprej imel različna predavanja na obeh slovenskih univerzah in drugod. Vmes je o poslovni politiki predaval tudi v Mednarodnem centru za podjetja v javni lasti.

Svoje raziskovalno in izobraževalno delo je povezoval z več področji, poleg njegovih temeljev v poslovni politiki in financah ter računovodstvu tudi s poslovno kibernetiko in sistemskim razmišljanjem. Pomemben je njegov prispevek k postavitvi temeljev sodobnega računovodstva in poslovnih financ v Sloveniji in takratni Jugoslaviji, prav tako pa tudi v uveljavitvi sodobnega modela vodenja politike podjetja. Velik je tudi njegov prispevek k razvoju metoda poučevanja in učenja (primer v živo, realistične poslovne igre), za kar je prejel več priznanj.

Bil je član Evropske fundacije za razvoj managementa, član svetovalnega odbora World Association for Case Method Research (WACRA), UMIST in M.I.T. Sloan Alumni, Air Force Systems Command Fellow, ustanovni član Slovenskega društva za sistemske raziskave, ustanovni in častni član Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije (ZRFD).

Med številnimi priznanji, ki jih je prejel, izstopajo državno odlikovanje Red dela z zlatim vencem, srebrna in zlata plaketa Univerze v Mariboru, tri priznanja organizacije WACRA za prispevek in inovacije v izobraževanju managerjev ter njihovo najvišje priznanje »Case Method Ambassador«.

Univerza v Mariboru mu je leta 1991 podelila naziv zaslužni profesor.

Zasl. prof. dr. Bogomir Deželak se je rodil leta 1922 v Ljubljani. Umrl je leta 2012. Diplomiral je leta 1948 na Ekonomski fakulteti v Zagrebu ter leta 1967 doktoriral na Visoki šoli za ekonomijo v Berlinu.

Po diplomi se je zaposlil kot srednješolski profesor na Ekonomski srednji šoli v Mariboru. Bil je glavni tajnik Potrošniške zadruge v Mariboru in strokovni tajnik na Gospodarski zbornici Maribor. Leta 1963 je začel honorarno predavati na VEKŠ in se leta 1969 tudi redno zaposlil. Leta 1968 je bil na Visoki šoli za zunanjo trgovino v Zagrebu izvoljen za docenta in leta 1969 na VEKŠ za izrednega profesorja za blagovni promet ter leta 1974 za rednega profesorja za raziskavo tržišča in teorijo marketinga. Ob rednem delu na EPF je predaval tudi na podiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti v Zagrebu, Sarajevu, Grazu in Berlinu. Dolgo časa je predaval tudi na šoli za vodilne kadre v Škofji Loki in na Brdu.

Prof. Deželak se je že v začetku pridružil gibanju za ustanovitev višjih šol v Mariboru in je kot član iniciativnega odbora za ustanovitev VEKŠ sestavil prvi učni program za področje komerciale. Kot prvi je izvedel tudi začetno predavanje rednim študentom leta 1959. Dolga leta je bil tudi predstojnik smeri za blagovni promet in kasneje predstojnik Katedre za marketing, na podiplomskem študiju pa predstojnik smeri za notranjo menjavo. Po ustanovitvi Inštituta za marketing je bil petindvajset let njegov predstojnik.

Vsa njegova strokovna in znanstvena dejavnost je bila usmerjena v teorijo in prakso trženja in kasneje marketinga, ki ga je uspel s precejšnjimi ovirami in nasprotovanji tudi umestiti v študijski program VEKŠ. Vodil ali sodeloval je v številnih projektih za gospodarstvo in napisal več člankov, monografij in študijskih gradiv. Leta 1971 je napisal prvi učbenik marketinga v slovenskem jeziku z naslovom Marketing (teorija in praksa). Bil je tudi prvi, ki je utemeljil marketing v nabavi, njegova knjiga Marketing v nabavni politiki pa je bil prvenec na slovenskem in jugoslovanskem knjižnem trgu. Bil je član uredniškega odbora in soavtor prvega jugoslovanskega leksikona o marketingu (1978). Zelo se je uveljavil tudi pri udejanjanju tržne miselnosti v gospodarski praksi.

Za svoje strokovno delovanje je prejel več odlikovanj in priznanj, in sicer Red republike s srebrnim vencem, Red dela z zlatim vencem, srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru, priznanje VEKŠ, priznanje Društva ekonomistov Maribor in priznanje Zveze ekonomistov Slovenije. Leta 1991 je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru.

Zasl. prof. dr. Ciril Mikl se je rodil leta 1923 v Terbegovcih pri Vidmu ob Ščavnici, umrl je leta 2012. Leta 1950 je diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktoriral je leta 1970 na Fakulteti ekonomskih znanosti v Zagrebu. Na Visoki gospodarski šoli Univerze v Zagrebu se je leta 1968 habilitiral za docenta in pričel leta 1969 predavati na VEKŠ, kjer je bil leta 1974 izvoljen za rednega profesorja ter do upokojitve leta 1983 raziskoval in predaval računovodske in revizijske predmete.

Že pred prihodom na VEKŠ si je v praksi nabral bogate računovodsko-revizijske izkušnje. Delal je v več podjetjih ter v občinskih upravah, kjer je opravljal zahtevna strokovna in vodstvena dela na področjih stroškovnega in finančnega računovodstva, podjetniškega in družbenega planiranja ter gospodarske revizije in inšpekcije. Uvrščamo ga med pionirje slovenske računovodske in revizijske stroke ter njene stanovske organiziranosti.

Je ustanovni član Društva ekonomistov Maribor, ustanovni član Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije ter soustanovitelj in prvi predsednik Društva računovodskih in finančnih delavcev Maribor. Objavljal je predvsem v revijah Naše gospodarstvo, Gospodarski vestnik, Ekonomska revija in Knjigovodstvo Beograd. Bil je tudi član uredniškega odbora revije Naše gospodarstvo ter glavni in odgovorni urednik revije Ekonomska revizija. Sodeloval je na številnih posvetovanjih in strokovnih srečanjih ter med dolgoletnim raziskovalnim in pedagoškim delovanjem napisal veliko učbenikov in drugih študijskih gradiv, tako da je v času svoje ustvarjalnosti dal izredno velik prispevek k razvijanju in uveljavljanju računovodske stroke v Sloveniji.

Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim nagrado UO Sklada Borisa Kidriča (1961), priznanje Zavoda za organizacijo in revizijo Maribor (1961), državno odlikovanje (1965), priznanje Zveze ekonomistov Slovenije (1970) ter Zveze ekonomistov Jugoslavije.

Univerza v Mariboru mu je leta 1984 podelila naziv zaslužni profesor.

Zasl. prof. dr. Ostoj Durjava se je rodil leta 1920 v Celestrini, umrl je leta 2004. Na Ekonomski fakulteti v Zagrebu je diplomiral leta 1949. Po diplomi se je kot profesor politične ekonomije zaposlil na Ekonomski srednji šoli v Mariboru, kjer je bil od leta 1953 dalje nekaj časa tudi ravnatelj. Leta 1959 se je pridružil skupini zanesenjakov, ki so ustanavljali Višjo ekonomsko-komercialno šolo, in je ostal zaposlen na njej vse do upokojitve. Leta 1973 je doktoriral na Visoki šoli za ekonomijo v Berlinu in leta 1978 postal na EPF redni profesor za politično ekonomijo.

Prof. Durjava je eden od pionirjev in soustvarjalcev temeljev nove mariborske univerze in ima zasluge za njeno strokovno in znanstveno uveljavljanje. Bil je močno angažiran tudi izven raziskovalnega in pedagoškega okvira. Opravljal je več političnih in strokovnih zadolžitev. Med drugim je bil predstojnik Marksističnega centra Univerze v Mariboru, član sveta VEKŠ, član komiteja za trg in cene pri Izvršnem  svetu Slovenije, član uredniškega odbora Marksistične knjižice, član Raziskovalne skupnosti Slovenije.  Na VEKŠ je bil več let predstojnik Komercialnega oddelka in skoraj tri desetletja predstojnik Katedre za politično ekonomijo. Bil je odličen pedagog, ki je zavračal katedrski princip podajanja učnih vsebin in poudarjal kritični razmišljajoči pristop do posameznih teorij in ekonomskih kategorij.

Izdal je več knjig, učbenikov in člankov s področja politične ekonomije ter ekonomske teorije in prakse, ki so pogosto nasprotovale tedanjemu dogmatskemu dojemanju delovanja ekonomskega sistema in politične ekonomije. V obširnem publicističnem delu izstopajo predvsem temeljne raziskave o dohodku in njegovih sestavnih delih. Odločno je zagovarjal stališče, da ekonomska teorija ne more biti podrejena interesom dnevne politike in da je temeljna naloga znanstvenika iskati resnico in obenem tudi skrbeti za vsestranski ugled univerze.

Univerza v Mariboru mu je podelila naziv zaslužni profesor leta 1984.

Zasl. prof. Franjo Perić se je rodil v Trstu leta 1894, umrl je leta 1984. Od leta 1908 do 1912 je bil član tajne organizacije slovenskih srednješolcev v Trstu, nato do leta 1914 preporodovec. Tu je bil tudi član Sokola, član predsedstva sokolske župe in načelnik njenega prosvetnega odseka ter zadnji predvojni predsednik visokošolskega društva Balkan. Študiral je na Visoki trgovinski šoli Revoltella, kjer je absolviral dvosemestrski program filozofske propedevtike in višje matematike. Med prvo svetovno vojno se je bojeval kot prostovoljec na ruski in solunski fronti, bil je tudi Maistrov borec. V vojni je bil dvakrat ranjen in je prejel sedem zavezniških odlikovanj.

Po vojni je v Trstu nadaljeval študij na Ekonomski fakulteti in leta 1926 predložil disertacijo, ki je bila sprejeta, a je ni mogel zagovarjati, ker je bil zaradi antifašistične dejavnosti prisiljen zapustiti Italijo. Študij mu je leta 1961 nostrificirala Ekonomska fakulteta v Ljubljani. Med obema vojnama je delal v več podjetjih v Sloveniji. Ob izbruhu II. svetovne vojne se je zaposlil v lesnem kombinatu Našička in  se vključil v NOB, dokler ga leta 1944 niso zaprli v taborišče Jasenovac. Po vojni je najprej opravljal vodstvene posle v Našički, nato je delal v Beogradu v Državnem revizijskem zavodu, Zvezni planski komisiji, Ministrstvu za preskrbo, Zveznem svetu za blagovni promet in Trgovinski agenciji Jugoslavije do konca 1951, nakar je prešel na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je do leta 1964 kot znanstveni sodelavec predaval več poslovnih predmetov na dodiplomski in podiplomski ravni. Predaval je tudi na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, na Višji šoli za gospodinjstvo in na tretji stopnji študija na Ekonomski fakulteti v Zagrebu. Bil je tudi zunanji sodelavec na Zavodu za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu, na Zavodu za stanovanjsko izgradnjo in Centralnem zavodu za napredek kmetijstva, v Beogradu pa na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo.

Leta 1970 je na VEKŠ postal redni profesor za predmet kibernetska organizacija podjetja in od 1976 do 1981 na tretjestopenjskem študiju predaval strukturiranja integriranih tvorb, upravljanje poslovanja v integracijah in projektiranje kompleksnih sistemov. V praksi se je uveljavljal kot poslovni operativec, organizator, analitik, zavarovalni aktuar, planer in raziskovalec, pri čemer je teorijo preverjal pri konkretni uporabi. S svojega področja je tudi objavil mnogo razprav in tehtnih prispevkov.

Prof. dr. Franjo Perić  je bil nosilec Reda za zasluge za narod s srebrnimi žarki. Od leta 1946 dalje je bil dopisni član Francoske nacionalne organizacije za znanost. Leta 1983 mu je Univerza v Mariboru podelila naslov zaslužni profesor.

Zasl. prof. dr. Danilo Požar se je rodil v Trstu leta 1914, umrl je leta 2005. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani leta 1940. Delal je kot prevajalec in kot tajnik Združenja bank in zavarovalnic. Leta 1952 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po vojni je delal na Ministrstvu za trgovino, zatem kot srednješolski profesor politične ekonomije na Ekonomski srednji šoli v Mariboru, kot načelnik za strokovno šolstvo na Ministrstvu za prosveto Republike Slovenije in kot direktor Ekonomske srednje šole. Naslednje desetletje je preživel v upravnih službah v Mariboru kot načelnik več oddelkov. Leta 1960 se je zaposlil na VEKŠ, kjer je delal do upokojitve. Leta 1969 je doktoriral  na  Visoki šoli za zunanjo trgovino v Zagrebu. V naziv rednega profesorja je bil na VEKŠ izvoljen leta 1974.

Njegovo raziskovalno in strokovno delo je bilo posvečeno transportu in transportnemu pravu in zavarovanju, logistiki, gospodarjenju v logistiki. S tega področja je objavil številne članke, učbenike in druga strokovna in študijska gradiva ter sodeloval na posvetovanjih in konferencah doma in v tujini.  Predaval je tudi na Visoki šoli za zunanjo trgovino v Zagrebu, Fakulteti ekonomskih nauka v Zagrebu in na Ekonomski fakulteti v Sarajevu. Na VEKŠ je organiziral magistrski program logistike. Bil je direktor fakultete (1967–69), dvakrat dekan (1969–71, 1976–77), predsednik sveta, član upravnega odbora, predstojnik komercialnega oddelka, predstojnik za znanstveno raziskovalno delo, dolgoletni predstojnik Inštituta za transport in logistiko in začetnik posvetovanj o poslovni logistiki v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji. Zelo aktiven je bil tudi izven fakultete. Bil je poslanec Zvezne skupščine in član ekonomskega sveta Zveznega izvršnega sveta v Beogradu (1976–79), član dveh republiških komitejev, predsednik desetih upravnih, izvršnih in organizacijskih odborov ter član različnih republiških in podravskih strokovnih in političnih organov.

Bil je član mladinske reprezentance Jugoslavije v odbojki v obdobju 1932-40 in član državne reprezentance Jugoslavije v odbojki (1946 in 1947), pet let je bil trener Odbojkarskega kluba Branik v Mariboru in pet let zvezni kapetan ženske odbojkarske reprezentance Jugoslavije. Bil je tudi predavatelj na Visoki šoli za fizkulturo v Ankari.

Prejel je številna priznanja, med drugim Red dela z zlatim vencem, zlato plaketo Univerze v Mariboru, priznanje VEKŠ za delo ob 20. obletnici šole, plaketo Železniškega gospodarstva, priznanje Zavarovalne skupnosti SFRJ za delo v zavarovalništvu, priznanje Odbojkarske zveze Slovenije za delo na področju te športne panoge.

Univerza v Mariboru mu je naziv zaslužni profesor dodelila leta 1982.

Zasl. prof. dr. Tine Lah se je rodil leta 1918 na Ponikvi. Leta 1951 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu in leta 1969 doktoriral na univerzi Johannes Keplerja v Linzu. Med vojno je bil zaposlen v banki, mariborski tiskarni in podjetju Westen. Po letu 1945 je bil najprej namestnik direktorja Mestne hranilnice v Mariboru, nato komercialni direktor mestnih podjetij, načelnik tajništva za gospodarstvo, predsednik okrajne gospodarske zbornice, opravljal pa je še nekatere druge službe v gospodarstvu. Od leta 1952 dalje je tudi poučeval na Ekonomski srednji šoli. Bil je pobudnik, ustanovitelj ali predsednik več ustanov, katerih naloga je bila podpirati razvoj Maribora in regije (Društvo ekonomistov, Ekonomski center Maribor, Zavod za produktivnost dela, Okrajna gospodarska zbornica).

Leta 1959 je bil med pobudniki za ustanovitev Višje ekonomsko-komercialne šole (VEKŠ) v Mariboru in postal njen prvi direktor, pozneje pa tudi dvakrat njen dekan (1963 - 1965, 1971 - 1973).  Leta 1970 je bil izvoljen v naziv redni profesor. Bil je glavni pobudnik povezovanja mariborskih višjih šol in je leta 1961, ko je bil sprejet Zakon o ustanovitvi Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru, postal predsednik začasne uprave združenja.

Prof. dr. Tine Lah je bil v obdobju svojega delovanja pomembna znanstveno, politično in družbeno angažirana osebnost, ki je odločilno prispeval k ustanovitvi prvih višjih šol v Mariboru, ki so pomenile zametek današnje Univerze v Mariboru. Bil je med pobudniki, ustanovitelji in voditelji gospodarskega in znanstvenega življenja v severovzhodni Sloveniji (Vodno gospodarska skupnost Drava – Mura, Svet za koordinacijo razvoja SV Slovenije). Ustanovil je Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo, bil pobudnik izdajanja revije Naše gospodarstvo in zbirke Ekonomsko-komercialna knjižnica. Bil je tudi med prvimi, ki je spoznal pomembnost izobraževanja ljudi v gospodarstvu in tudi utemeljil izobraževanje kadrov iz gospodarstva ter svetovalno in raziskovalno delo za potrebe gospodarstva. Do leta 1991 je vodil center za usposabljanje delavcev v zunanji trgovini GZS. Je avtor številnih člankov in strokovnih razprav, ki jih je objavljal doma in v tujini. V svojih delih s področja ekonomske teorije in politike, je odločno zagovarjal socialno naravnano tržno ekonomijo z dobičkom kot realnim motivom za gospodarjenje, obenem z jasno lastninsko strukturo kapitala. Je tudi avtor več strokovnih knjig.

Odlikovan je bil z Redom dela z rdečo zastavo (1987), srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije (1999) in priznanjem častni občan mesta Maribor (2002). Leta 1981 je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru.

Zasl. prof. dr. Janez Jemec se je rodil leta 1912 v Murski Soboti, umrl je leta 2001. Na zagrebški Pravni fakulteti je diplomiral leta 1936 in doktoriral v Pécsu (Madžarska) leta 1941. Sprva je delal kot advokat. Po vojni je v letih 1944−47 kot vojni ubežnik iz madžarske vojske živel v SZ. Po vrnitvi v domovino je nastopil službo pravnega referenta pri podjetju Sograd v Murski Soboti in Mariborski tekstilni tovarni. Od 1951 do 1959 je bil revizor pri Zavodu za revizijo v Mariboru. Bil je med prvimi učitelji Višje ekonomsko-komercialne šole, ustanovljene leta 1959, ki je predstavljala temeljni kamen današnje Ekonomsko-poslovne fakultete in Univerze v Mariboru. Leta 1974 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja za splošno gospodarsko pravo, pravna razmerja v blagovnem prometu in primerjalno poslovno pravo.

Uveljavil je vključevanje pravnih vsebin v pedagoški in raziskovalni proces, kar je v nadaljevanju pripeljalo do ustanovitve Katedre za pravo in kasneje tudi do Pravnega inštituta na fakulteti. V letih 1966 – 1978 je bil predsednik mariborskega Društva pravnikov v gospodarstvu, ki je odigralo pomembno vlogo pri ustanavljanju Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Njegovo znanstveno in raziskovalno delo zajema številne članke, monografije, prispevke na konferencah in študijska gradiva. Predaval je tudi na univerzah v Bratislavi, Budimpešti, Vzhodnem Berlinu in Pragi. Ob upokojitvi leta 1980 je postal zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Janez Jemec velja tudi za pionirja slovenskega namiznega tenisa. Leta 1930 je bil prvak Jugoslavije v namiznem tenisu (igra posamezno) ter 1930 in 1933 v igri dvojic ter državni reprezentant. Leta 1983 je postal jugoslovanski državni mojster v bridžu.