Umetniška pot po Ekonomsko-poslovni fakulteti

Janez Vidic (1923, Ljubljana‒1996, Maribor): Merkur, 1962, sgraffito, stenska poslikava s pozlato, 3,50 x 5,60 m, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Razlagova ulica 14

Vir fotografije: Umetnostna galerija Maribor. Dostopno 7.11.2024 na: Umetnostna Galerija Maribor

V poslopju Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru na Razlagovi ulici 14 najdemo v avli v prvem nadstropju stensko poslikavo umetnika Janeza Vidica. Praskanka, dopolnjena s pozlato, prikazuje Merkurja - rimskega boga trgovine, ki na simboličen način poudarja poslanstvo stavbe. Motiv je z ostro risarsko potezo postavljen v krajino, kjer Merkur stoji nasproti dvema konjema. Stilizacija figur, manierizem v proporcih in ornamentu kažeta na sorodnost z avtorjevo ilustracijo. Lik mišičastega konja srečamo v umetnikovem opusu v več različicah.

Vir besedila: Mojca Štuhec, MARIBORSKI MURALI, promocijska publikacija Umetnostne galerije Maribor

Del celostne grafične podobe Ekonomsko-poslovne fakultete predstavlja prav simbolni znak Merkurja.

Slavko Tihec  (1928, Maribor‒1993, Ljubljana): Stenska kompozicija, 1974, objekt, 87,5 x 87,5 x 16,5 m, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Razlagova ulica 20

Vir fotografije: Museums.Si, Umetnost v javnem prostoru. Dostopno 7.11.2024 na: museums.si/sl-si/Domov/Zbirke/Predmet

Slavko Tihec je za hodnik stavbe Ekonomsko-poslovne fakultete na Razlagovi ulici 20, ki je delo arhitekta Branka Kocmuta, zasnoval stensko kompozicijo. Sestavil jo je iz šestnajstih kvadratnih lesenih okvirjev, ki jih je v dveh vrstah razobesil vzdolž stene. Na prvi pogled so okvirji med sabo enaki, a se razlikujejo v drugačni členitvi letvic in konkavno-konveksno obdelani zadnji, na steno prislonjeni, strani. Zaradi skrbno domišljenih razlik in igre svetlobe ter sence se zdi, da celota vibrira. K dinamičnosti kompozicije prispeva tudi vtis konkavno-konveksnega valovanja, ki izvira iz umetnikove igrivosti in želje po ustvarjanju optičnih prevar, saj so okvirji v resnici popolnoma poravnani. Umetnina tako dominira v sicer belem, nevtralnemu prostoru in takoj pritegne pozornost gledalca, ki se povzpne po stopnicah.

Vir besedila: Museums.Si, Umetnost v javnem prostoru. Dostopno 7.11.2024 na: museums.si/sl-si/Domov/Zbirke/Predmet

Bradford Graves (1926–1998, ZDA), Most do človeka, beton, 1970, 280 x 475 x 220 cm, ploščad pred Ekonomsko poslovno fakulteto, Razlagova ulica 14

Vir fotografije: Arhiv UM EPF

Na drugi Formi vivi Maribor leta 1970, nas je obiskal ameriški umetnik Bradford Graves, ki je zaslovel po prefinjenem sestavljanju variabilnih kompozicij iz abstraktnih gmot. Pred stavbo Ekonomsko poslovne fakultete na Razlagovi ulici 14 je zapustil delo z naslovom Most do človeka, ki pa je mnoge asociiralo na nekaj povsem drugega, na kobilico in velike noge znamenitega slovenskega junaka Martina Krpana.

Vir besedila: Breda Kolar Sluga, FORMA VIVA MARIBOR 1967–1986, promocijska publikacija Umetnostne galerije Maribor

Mojca Smerdu (1951, Slovenija), Cvet, 1983, železobeton, 125 x 175 x 175 cm, ploščad pred Ekonomsko poslovno fakulteto, Razlagova ulica 20

Vir fotografije: Mestna občina Maribor, Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor. Dostopno 7.11.2024 na: http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/forma-viva-mojca-smerdu

Na mednarodnem kiparskem simpoziju Forma viva Maribor, leta 1983 sta sodelovali kar dve kiparki. Mojca Smerdu, ki je med redkimi ustvarjalci že prej eksperimentirala z betonom, je pred stavbo Ekonomsko-poslovne fakultete na Razlagovi ulici 20, upodobila eno izmed variacij svojih polnoplastičnih stiliziranih ženskih teles.

Vir besedila: Breda Kolar Sluga, FORMA VIVA MARIBOR 1967–1986, promocijska publikacija Umetnostne galerije Maribor