Ta znanstvena monografija spada skupaj s prvo knjigo z istim naslovom in s podnaslovom 'Pogoji za integraciji' [družbene odgovornosti in upravljanja podjetij]. Z avtorji iz več držav Srednje Evrope povezuje družbeno odgovornost podjetij in upravljanje podjetij ter opisuje orodja za prakso za njihovo doseganje. Dejstvo, da so svetovalni standard ISO 26000 o družbeni odgovornosti podjetij celo desetletje globalno pripravljali in je bil sprejet leta 2010, le dve leti po izbruhu svetovne socialno-ekonomske krize leta 2008, pomeni, da neoliberalna ekonomija (uradno!) potrebuje nov izhod iz krize in jo človeštvo po svojih globalnih organih OZN in ISO vidi v družbeni odgovornosti. Toda ta težko postane resničnost, razen če upravljanje organizacij vključuje družbeno odgovornost. Ta soavtorska znanstvena monografija ponuja deset vidikov - orodij za izvajanje družbene odgovornosti pri upravljanju organizacij, da ta koncept postane bolj celovit, utemeljen in uporaben v poslovni praksi. Povzetek vsakega od orodij je predstavljen v nadaljevanju.
Orodje za prakso 1, Družbena odgovornost – uporaba in podpora sistemskega ravnanja (Matjaž Mulej in Rado Bohinc, Slovenija): Rezultati globalnih političnih prizadevanj za družbeno odgovornost, kot so konference o trajnosti, podnebnih spremembah, revščini in odpravi revščine, niso dovolj vplivni, ker so korporacije slabo vključene v to, da bi bila ta prizadevanja resnična praksa, in ker pravne baze manjkajo. Pristop vlad in korporacij je preveč enostranski, da bi človeštvo lahko premagalo sedanjo globalno družbeno-ekonomsko krizo, četudi z znanstveno podlago, če ni interdisciplinarna, ne temelji na soodvisnosti in ni usmerjena v potrebno in zadostno celovitost, kot potrebno orodje upravljanja organizacij.
Orodje za prakso 2, Strategija obvladovanja znanja, da bi dosegli ravnanje, ki povezuje znanje in vrednote in je inovacijsko usmerjeno (Tjaša Štrukelj, Matjaž Mulej, Simona Šarotar-Žižek, Slovenija): Tudi upravljanje znanja je preveč enostransko; potrebuje zadostno in potrebno celovitost, ki jo je mogoče doseči v prehodu od upravljanja z znanjem do upravljanja s soodvisnostjo znanja in vrednot, ki temelji na blaginji, ki temelji na ustvarjalnosti. Če uporabimo zadostno in potrebno celovitost kot potrebno orodje za upravljanje podjetij, upravljanje z znanjem in vrednotami ključnih delničarjev podpira sodobno, torej nujno celostno znanje in vrednote pri oblikovanju poslovne politike, ki temelji na inovacijah. Rezultat je dobro počutje, ki temelji na ustvarjalnosti. Upravljanje z znanjem in vrednotami ter dobro počutje na podlagi ustvarjalnosti je lažje doseči z integriranim pristopom k upravljanju, npr. z modelom integralnega upravljanja MER in uporabo sistemskega vedenja, npr. teorijo dialektičnih sistemov prek načel družbene odgovornosti. V razpoložljivi literaturi ni nobenega podobnega koncepta.
Orodje za prakso 3, Komedija z veliko podatkov: družbena odgovornost podjetij danes; bodo podjetja izginila? (Peter Herrmann, Nemčija): “Doba veliko podatkov“ nadomešča “dobo industrializacije“. Zavajajoče bi bilo, če bi kakršno koli podjetniško "socialno dejavnost" šteli za vrsto družbene odgovornosti. Z več izkušnjami lahko pridemo do zaključka, da določeni premiki v gospodarstvu vodijo - v nekaterih panogah digitalizacije - do odmiranja oblik klasične korporacije, ki jih zaporedoma nadomešča nova formacija, katere jasnih, neulovljivih kontur ne moremo videti. Ali gremo k oživljenim samovoljnim sistemom družbeno-dobrodelnih nadzorov ali lahko kot nujno orodje korporativnega upravljanja pospešimo model, ki se nagiba k lastni javnosti?
Orodje za prakso 4, Menedžment informacij o socialnih kompetencah v mrežnem gospodarstvu za potrebe razvoja družbene odgovornosti podjetij (Magdalena Graczyk-Kucharska, Marek Goliński, Maciej Szafrański, Poljska): Avtorji predstavljajo predpostavke in strukturo Izobraževalne in gospodarske mreže Velikopoljske regije (EENWR) kot potrebno orodje za upravljanje podjetij. Je primer družbene odgovornosti podjetij na področju upravljanja informacij o zahtevanih družbenih kompetencah. Rezultati raziskovalnega dela zajemajo obdobje 48 mesecev in vključujejo informacije, pridobljene od več kot 1.200 delodajalcev in 25.000 potencialnih zaposlenih. Sistemske in orodne rešitve, predlagane v okviru EENWR, povečujejo učinkovitost preoblikovanja subjektov in njihovo konkurenčnost.
Orodje za prakso 5, Bančne operacije v Republiki Hrvatski niso sonaravne z vidika družbene odgovornosti podjetij (Anita Peša, Berislav Bolfek, Marko Lukavac, Hrvatska): Družbeno odgovorne bančne operacije, tj. upoštevanje njihovega vpliva na družbo, soodvisnosti in celostnega pristopa kot potrebnih orodij korporativnega upravljanja, so v zadnjem desetletju postale življenjsko pomembne za dolgoročno poslovanje, ne samo za banke same, ampak za celotno gospodarstvo. Odraža se na več načinov. Natančneje, banka bi morala svojo dobičkonosnost doseči s prepoznavanjem družbenih interesov, kar dolgoročno vodi v stabilen bančni sistem, ki se opira na zdravo realno gospodarstvo. Žal so se banke v Republiki Hrvaški osredotočile na kratkoročne cilje glede dobička in niso prispevale k večjemu gospodarskemu bogastvu države.
Orodje za prakso 6, Kakovost življenja in družbena odgovornost podjetij z vidika kvalitologije (Ewa Więcek-Janka, Dorota Jaźwińska, Poljska): Primer predstavlja vidike kakovosti življenja človeške populacije, kar je eden od ciljev trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti podjetij, vključno s kvalitativnimi postulati, kot potrebnimi orodji korporativnega upravljanja. Na podlagi analize kazalnikov trajnostnega razvoja je bilo predlagano, da se kakovost življenja ljudi dopolni z novimi kazalniki, ki zadevajo dobro počutje človeške somatske sfere.
Orodje za prakso 7, Upravljanje in družbeno odgovorno ravnanje v lokalnem okolju (Katarína Vitálišová, Anna Vaňová, Kamila Borseková, Slovaška): Primer obravnava temo upravljanja, družbeno odgovornega vedenja, njihove medsebojne povezanosti in posebnosti pri izvajanju v javnem sektorju. S teoretičnega vidika opredeljuje upravljanje v javnem sektorju in njegove posebnosti na lokalni ravni, razmerje med upravljanjem in družbeno odgovornim vedenjem. Nato avtorji predstavijo izbrane primere dejavnosti v lokalnih občinah na Slovaškem, ki opisujejo družbeno odgovorno vedenje kot del lokalnega upravljanja. Vključujejo študijo primera v obliki empiričnih rezultatov raziskav o družbeno odgovornem vedenju v mestni četrti in opis dobrih primerov iz drugih občin na Slovaškem, ki pozitivno razvijajo odnose s svojimi deležniki in so del družbeno odgovornega vedenja lokalnih prebivalcev občine (participativni proračun, participativno načrtovanje in organiziranje skupnosti kot potrebna orodja za upravljanje podjetij).
Orodje za prakso 8, Preglednost in pravila o razkrivanju – pomembna sestavina izboljševanja prakse upravljanja podjetij v tranzicijskem gospodarstvu (Mojca Duh, Danila Djokić Danila Djokić, Slovenija): Avtorici sta na vzorcu javnih delniških družb v Sloveniji raziskali prakso preglednosti in razkritja informacij kot potrebnih orodij korporativnega upravljanja v neraziskanem kontekstu tranzicijskih gospodarstev. Metodologija je bila uporabljena na ravni podjetij in na nacionalni ravni ter na mednarodni ravni s primerjavo rezultatov med sodelujočimi tranzicijskimi državami (tj. Hrvaška in Slovenija). Rezultati raziskav kažejo, da je praksa preglednosti in razkritja prvovrstna in kakovostna v več kot 80% slovenskih prvorazrednih in standardnih tržnih družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Čeprav je praksa preglednosti in razkritja v slovenskem prostoru bolj kakovostna kot v hrvaških podjetjih, so potrebne izboljšave na več področjih.
Orodje za prakso 9, Uspešnost zaposlenih in družbena odgovornost podjetij (Živa Veingerl Čič in Mirjana Mladič): Avtorici poročata o raziskavi, kako vpliva krepitev vrednot družbene odgovornosti na organizacijsko kulturo in zato na organizacijo in s tem na uspešnost zaposlenih. Menedžment le-te je lahko uspešen v odvisnosti od razumevanja, kako zaposleni dojemajo družbeno odgovornost podjetja. Prispevek ponuja podlago za zavestno delovanje podjetja z ukrepi, ki krepijo družbeno odgovorno ravnanje in notranjo motivacijo zaposlenih, zato pa uspešnost pri delu.
Orodje za prakso 10, E-upravljanje (Simona Sternad Zabukovšek, Samo Bobek, Polona Tominc, Tjaša Štrukelj): E-government ali e-upravljanje je metoda, ki povezuje upravljanje poslovanja, družbene vede in informacijsko tehnologijo. Pomembno je za poslovanje države, sonaravnost, učinkovitost in družbeno odgovornost. Je inovativno in tesno povezano z digitalizacijo. Lajša dostop do informacij javnega sektorja, je bolj udobno, ker poteka po omrežju, povečuje produktivnost in uspešnost pri delovanju.
Kot vidite, se orodja, ki smo jih izbrali, dopolnjujejo in skupaj prispevajo k zadostni in potrebni celovitosti, so soodvisna in krepijo (družbeno) odgovornost sodelavcev, organizacij in vse družbe, s tem pa učinkovitost in uspešnost na poti iz sedanje družbeno-gospodarske krize človeštva.
Matjaž Mulej in Tjaša Štrukelj