(Palgrave Macmillan, del Springer Nature, Švica, oktober 2020)

UREDNIKI: Matjaž Mulej, Grazyna O'Sullivan, Tjaša Štrukelj

Leta 2008 je svet doživel novo globalno socialno-ekonomsko krizo. V naslednjih desetih letih se je izvir krize, tj. neoliberalna globalna monopolizacija, ki je nadomestila pričakovani prosti trg, izkazal za nevarnega za človeštvo. Podjetja imajo odločilne pristojnosti nad vladami. Z dokumenti, ki so jih sprejelo človeštvo po svojih globalnih organih, kot so Združeni narodi, npr. Global Compact, Sustainable Development Goals idr., in Mednarodna organizacija za standarde, kot je ISO 26000 (ISO, 2010), se je človeštvo na to krizo odzvalo globalno: družbena odgovornost mora nadomestiti dejstvo, da mnogim odločilnim osebam in organizacijam, ki vladajo, manjkajo:

• odgovornost za njihov vpliv na ljudi in naravo, tj. družbo;

• etika soodvisnosti;

• celostni pristop.

Tako je človeštvo prek svojih svetovnih teles priznalo, da

• družbena odgovornost podjetij je izhod iz slepe ulice sedanjega človeštva; in

• izhod iz te slepe ulice se začne v korporacijah kot najvplivnejših enotah globalne družbe.

Zato družbeno odgovorno korporativno upravljanje ponuja prenovo z izvajanjem standarda ISO 26000. Na žalost mnogi v svojih raziskavah o družbeni odgovornosti ne uporabljajo standarda ISO 26000.

Organizacije, ki uporabljajo načela ISO 26000 pri obravnavanju svoje prakse, imajo resne človeške in gospodarske prednosti; družbeno odgovorno vedenje preprečuje stroške za npr. stavke, premalo ustvarjalnosti in inovativnosti sodelavcev, izgubo in zamenjavo dobrih zaposlenih, dobaviteljev in kupcev, absentizem in prezentizem, porušeno naravno okolje, zdravljenje ljudi in okolja itd., vključno s svetovnimi socialno-ekonomskimi krizami (lokalnimi in globalnimi), revolucijami in vojnami, begunci itd. Takšni stroški so preprečeni, zato je treba odkriti rezultate v analizi oportunitetnih stroškov in koristi (na kar avtorji tukaj samo opozarjajo).

Ta, prva knjiga zajema nakazano tematiko s sedmih vidikov:

1 Podjetniška politika / upravljanje kot osrednji predmet družbene odgovornosti za dobrobit deležnikov podjetja; Tjaša Štrukelj, Matjaž Mulej, Simona Šarotar Žižek, vsi: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, člani IRDO Inštituta za razvoj družbene odgovornosti,

2 Vloga družbene odgovornosti podjetij in korporativnega upravljanja v trajnostnem razvoju sveta; Grażyna O’Sullivan, Univerza za naravoslovje in humanistiko Siedlce, Fakulteta za ekonomske in pravne vede, Siedlce, Poljska,

3 Družbena odgovornost podjetij kot orodje za ustvarjanje vključenosti zaposlenih; Edyta Bombiak; Univerza za naravoslovje in humanistiko Siedlce, Fakulteta za ekonomske in pravne vede, Siedlce, Poljska,

4 Skrb za trajnostno obravnavo skupnih dobrin - obveznost prihodnjega upravljanja podjetij v javnem in zasebnem sektorju; Jernej Belak, Andreja Primec, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor,

5 Model kodeksa etičnega sodelovanja med milenijci in delodajalci; Magdalena Graczyk- Kucharska, Małgorzata Spychała, Univerza za tehnologijo v Poznanu, Fakulteta za inženirski management, Poznan, Poljska

6 Družbena odgovornost - ali s prekariatom ali z lastništvom zaposlenih in državljanov? Matjaž Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor  in IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Maribor, Slovenija, Dejan Avsec, upokojen bančni direktor, Brežice, Slovenija

7 Integralna andragogika kot izbrana gonilna sila razvoja družbene odgovornosti podjetij v 21. stoletju; Dana Bernardová, Kateřina Ivanová, Markéta Vitoslavská, Michaela Rudolfová, Moravska visoka šola Olomouc, Oddelek za družbene vede in pravo, Olomouc, Češka.

Druga knjiga tu obravnavana spoznanja dopolnjuje s praktičnimi primeri. O njej prihodnjič.

Matjaž Mulej