Naraščajoča povezava med Kitajsko in gospodarstvi v razvoju

Rast in razvoj kitajskega gospodarstva ter povezava z razvijajočimi gospodarstvi je lahko, na eni strani podlaga optimističnih napovedi za prihodnost, na drugi strani pa postavlja skrb vzbujajoča vprašanja. Kaj je ozadje tako hitrega razvoja kitajskega gospodarstva, kako to vpliva na države v razvoju in kakšne so napovedi za prihodnost, so bile osrednje teme, o katerih je 14. novembra 2016 predaval prof. Tomoo Marukawa iz Univerze v Tokiu.

Izhodiščna točka predavanja je bil pregled gibanja razdelitve svetovnega BDP. Njegova razdelitev se je v zadnjih tridesetih letih močno spremenila. V devetdesetih letih je BDP Japonske znašal 15 % svetovnega, med tem, ko je bil BDP Kitajske takrat še zanemarljiv. Hitra rast kitajskega gospodarstva je povzročila, da je že leta 2015 njen BDP znašal 2,6 krat toliko kot japonski in glede na napovedi se bo leta 2030 povečal na petkratnik japonskega BDP. Potencial za tako gospodarsko rast naj bi med drugim bil v velikem obsegu delovne sile in tudi v prihrankih gospodinjstev, ki so pozneje pogoj za investicije doma in v tujini.

Vpletenost Kitajske v mednarodno trgovino je v primeru velikih nihanj uvoza ali izvoza lahko zaskrbljujoče, saj je nekaterim razvijajočim se gospodarstvom ravno Kitajska glavni izvoznik oz. uvoznik. Nekatere države v Afriki izvozijo velik delež ustvarjenega BDP na Kitajsko; izrazito izstopata Mongolija (95 %) in Sierra Leone (80 %). Iniciativa Kitajske, da usmerja svoje investicije predvsem v črpanje naravnih virov in izgradnjo transportne infrastrukture za potrebe logistike, se odraža tudi v postopni industrializaciji držav v razvoju.

Kitajsko gospodarstvo ima velik potencial in svojo produktivnost s povečanjem kapacitet ter tehnične opremljenosti dela lahko še povečuje. Za predvidevanja o prihodnjem razvoju Kitajske je mogoče strniti, da bodo prevladovale podjetniške aktivnosti, inovativnost, investicije in razvoj industrije, ki bodo presegli nekatere negativne učinke.

Predavanje je potekalo v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Ljubljani in je bilo namenjeno vsem študentom, zaposlenim in diplomantom EPF.

Alja Weindorfer, študentka smeri Ekonomija