Predavanje z delavnico - Družbena odgovornost podjetja
V okviru Mednarodnega tedna 2016 je na Ekonomsko-poslovni fakulteti ga. Grazyna O`Sullivan, Freelance Lecturer, Siedlce University of Natural Sciences and Humanities, Poljska, v sredo, 18. maja 2016 ob 13:00 uri v predavalnici S8 in ponovno v četrtek, 19. maja 2016 ob 11:00 uri v predavalnici S10 izvedla predavanje z delavnico »Corporate social responsibility«. Predavanje z delavnico je bilo izvedeno v angleškem jeziku.
Svoje delo je dr. O'Sullivan pričela z debato o tem, na kaj se asociiramo, ko pomislimo na družbeno odgovornost. Dodelila je 3 minute časa za skupinsko delo, kjer smo iskali naše razumevanje besedne zveze družbena odgovornost. Po debati je predstavila različne definicije, še posebej tisto, ki jo zajemata dokument Green Paper on CSR (EU, 2001) in ISO 26000 o družbeni odgovornosti (ISO, 2010). Predstavila je primer družbeno neodgovornega podjetja, ki deluje v mesni industriji na Poljskem, ki je zaradi svojega ravnanja še pet let po aferi, v kateri je bila njihova družbena neodgovornost razkrita, imelo za 50 % nižje prihodke kot pred afero. Tako je predavateljica pokazala, da imamo kot kupci možnost vplivati na to, kakšna je družbena (ne)odgovornost podjetja.
Nato smo v drugem sklopu timskega dela 5 minut diskutirali razliko med dvema filozofijama: tradicionalno filozofijo, ki zagovarja, da je namen poslovanja maksimiranje dobička, in moderno filozofijo, ki še vedno zagovarja potrebo po dobičkonosnosti podjetij, a zahteva tudi njihovo odgovornost do ostalih udeležencev podjetja. Takšen v vse udeležence podjetja usmerjen je tudi pristop standarda ISO 26000 o družbeni odgovornosti (ISO, 2010), ki ga je dr. O'Sullivan natančno predstavila v nadaljevanju. Skozi diskusijo smo govorili o načelih, ki jih ta standard zagovarja, ter natančneje v skupinskem delu primerjali etična načela z ostalimi načeli.
Povedano nam je dr. O'Sullivan predstavila tudi v številkah. Spoznali smo, da je v Evropi le malo podjetij, ki imajo družbeno odgovornost »na papirju«, še manj je takšnih, ki družbeno odgovornost dejansko tudi implementirajo v svoji praksi. Tudi zato se dogajajo katastrofe, kot je tista iz Bhophala v Indiji (ki se je zgodila leta 1984) ali tista iz Rana Plaze v Bangladešu (ki se je zgodila leta 2013). In ravno zato je potrebna družbena odgovornost, kot smo ugotovili.
Srečanje smo zaključili z mislijo, da je družbeno odgovornost težko obvladovati že v teoriji, a še toliko težje v praksi. In da je ravno zato potrebno tej tematiki posvečati še toliko več pozornosti.
Reportažo pripravila doc. dr. Tjaša Štrukelj
