S povezavo tradicije, narave in inovativnosti do družbene odgovornosti v turizmu
Na Ekonomsko-poslovni fakulteti smo v sredo, 22. 1. 2014, ob 9.30 uri v predavalnici PC organizirali predavanje s področja družbene odgovornosti podjetja z naslovom »S povezavo tradicije, narave in inovativnosti do družbene odgovornosti v turizmu«. Predavanje sta izvedla arhitekt in urbanist g. Janko Rožič, čigar prizadevanja za ohranjanje slovenske naravne in kulturne dediščine s t.i. uglašenimi arhitekturnimi posegi v prostor so v javnosti izjemno odmevna, ter ga. Martina Breznik, ki skupaj s soprogom vodi družinsko podjetje Penzion Raduha, doma in v tujini prepoznano kot primer dobre prakse inovativnega povezovanja tradicije in narave v vrhunsko turistično ponudbo. V slednji se danes, po besedah ge. Breznik, srečujejo preteklost, sedanjost in prihodnost.
Povzetek predavanja
Uvodoma je ga. Breznik predstavila temeljno vrednoto, na kateri temelji turistična ponudba Penziona Raduha: ohranjanje in povezovanje stoletne tradicije s sodobnostjo in izvirnostjo na področju bivanja in kulinarike ter iskanje sozvočja z naravo. Predstavila je naravno dediščino kraja Luče in prednosti lokacije Penziona Raduha, ki v zavetju Kamniško-Savinjskih Alp in z lego tik ob Savinji ponuja doživetja zelenega turizma, s sonaravno zasnovo turistične ponudbe pa promovira razvoj trajnostnega turizma.
Med ključnimi cilji razvoja Penziona Raduha je navedla prizadevanje za zadovoljevanje potreb zahtevnejših gostov, kreiranje novih zgodb in doživetij za turiste, ki cenijo naravo ter bivanjsko, kulinarično in doživljajsko izkušnjo, ki jih navdaja z občutki svobode in nostalgičnosti. 95 % njihovih gostov je tujih, ki se stalno vračajo, saj zaznavajo gostoljubnost, ustvarjalnost in domačnost, ki jih cenijo.
Ga. Breznik je opisala prehojeno pot od ideje o prestavitvi in prenovi kozolca, kot spomenika slovenskega ljudskega stavbarstva in pomembnega dela slovenske kulturne dediščine, prenovi starega hleva in postavitvi hiške na drevesu ter njihovi povezavi v zgodbo edinstvenega turističnega produkta. Pri tem je poudarila pomen zavedanja o bogastvu tradicije, vztrajnosti pri uresničevanju ideje, podpore lokalne skupnosti ter povezovanja s sodelavci s podobnimi vrednotami.
Pri uresničevanju ideje družine Breznik o drugačnih bivanjskih enotah so imeli pomembno vlogo arhitekti, ki posedujejo znanja o posebnostih umeščanja objektov v prostore, ter poznavalci lesa, ki znajo poudarjati njegovo umetniško vrednost in plemenitost. G. Janko Rožič, kot eden izmed pomembnih soustvarjalcev uspešne zgodbe Penziona Raduha, je v nadaljevanju predstavil pomen odnosa med »arhitekturno formo in informacijo«, torej med uglaševanjem arhitekturnih objektov s celotno zgodbo določenega prostora, kar je še posebej pomembno za ohranjanje slovenske naravne in kulturne dediščine kot temeljev slovenskega turizma. Tezo o formi in informaciji je podkrepil s primeri uglašenosti Plečnikovih arhitekturnih objektov s prostori.
Kot predstavnik arhitektov, ki si prizadevajo povrniti življenje starim objektom in hkrati izpostavljati edinstvenost slovenske kulturne dediščine, je poudaril pomen ohranitve sledi starih mojstrov pri arhitekturnih prenovah ter njihovo inovativno plemenitenje na osnovi povezovanja umetnosti s kulturo. Poleg predstavitve idej in sporočilnih vrednosti arhitekturnih podrobnosti Penziona Raduha je predstavil še tri primere tako zasnovanih prenov zgradb, ki so del slovenske turistične ponudbe in pri katerih je sodeloval, in sicer izjemno odmeven, ter doma in v tujini nagrajen projekt Hostel Celica, Mladinski center in hotel Ajdovščina ter večnamensko hišo Nova Rinka v Solčavi. Skupna osnova vseh teh turističnih objektov je povezava slovenske kulturne in naravne dediščine s sodobnostjo s pomočjo ustvarjalnosti in inovativnosti, njen cilj pa dosega trajnostnega turizma.
Reportažo pripravila doc. dr. Romana Korez-Vide
