Izkustvena delavnica: Razvoj kompetenc sistemskega razmišljanja z igrifikacijo
Na Ekonomsko-poslovni fakulteti smo 1. decembra 2015 s pričetkom ob 14:00 uri v predavalnici PA pripravili izkustveno delavnico z naslovom Razvoj kompetenc sistemskega razmišljanja z igrifikacijo. Delavnico je izvedla mag. Vesna Kovačič, ustanoviteljica Inštituta za sistemsko razmišljanje in celostno inoviranje Maribor (SrCi Inštitut).
Povzetek izkustvene delavnice
Cilj delavnice je bil razvoj kompetenc sistemskega razmišljanja. Pri tem smo uporabili igrifikacijo, ki se v poslovni praksi vse bolj uveljavlja kot sodoben pristop k reševanju konkretnih poslovnih izzivov. V uvodu delavnice je mag. Vesna Kovačič pojasnila nekaj osnovnih pojmov. Kaj je sistemsko? Kaj je sistemsko razmišljanje? Kaj pomeni igrifikacija?
Pojem sistemsko pomeni med-strokovno povezovanje, ki je ciljno usmerjeno.
Sistemsko razmišljanje je način razmišljanja, kjer se osredotočimo na vse in samo bistvene vidike obravnavane teme, povezave in sinergije med njimi. Pri tem težimo k celovitosti, da bi se izognili tveganju zaradi enostranskih odločitev.
Sistemsko razmišljanje je tesno povezano s pojmoma soodvisnosti in celovitosti. Uporabimo ga zato, da se izognemo pretirani specializaciji, kar pogosto poudari zaslužni profesor ddr. Matjaž Mulej z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, predsednik strokovnega sveta SrCi Inštituta.
Pojasnili smo tudi pojem igrifikacije. Gre za sodoben način učenja, ki izhaja s področja računalništva. Z igro vlog udeležence na čustveni ravni motiviramo, da dosežejo cilj, pri čemer spremenijo vedenje, razvijejo želeno kompetenco in inovirajo.
S tem vplivamo na spreminjanje njihovega sistema vrednot in želeno kulturo podjetja.
Na tak način smo pristopili k razvoju kompetenc sistemskega razmišljanja.
Udeleženci delavnice so reševali konkretni poslovni izziv. Lesno-predelovalno podjetje išče nove razvojne možnosti za proizvodnjo proizvodov z višjo dodano vrednostjo.
Z vihranjem možganov smo prišli do številnih inovativnih idej. Potem je sledilo vprašanje: »Ali smo pri reševanju izziva sistemsko razmišljali?« Odgovor je bil ne.
Udeleženci so formirali time in poskusili znova. Tokrat s sistemskim pristopom.
V prvi fazi so pozornost usmerili na obravnavo vseh po njihovem mnenju bistvenih vidikov danega izziva. Razmišljali so, katere profile ljudi bodo povabili k sodelovanju.
Izmed vseh opredeljenih vidikov so izbrali nekaj zanje bistvenih.
Elementi igrifikacije so v reševanje izziva vnesli številna presenečanja in preobrate.
Udeleženci so od direktorja podjetja prejeli ključno besedo, ki so jo morali upoštevali pri reševanju izziva. Pogosto so jo doživeli kot motnjo. Njihovo razmišljanje je lahko preusmerila v povsem nepričakovano smer. Element igrifikacije je predstavljalo tudi nagrajevanje. Udeleženci so bili nagrajevani po principu: več idej - višja nagrada.
Z igrifikacijo smo reševanje izziva želeli čim bolj približati realni situaciji v praksi.
V drugi fazi so udeleženci delavnice pozornost usmerili na obravnavo vseh in bistvenih odnosov (povezav) med izbranimi profili (vidiki).
Na koncu so tudi med opredeljenimi povezavami izbrali nekaj zanje bistvenih.
Sledila je tretja faza, ko so udeleženci za izbrane bistvene vidike in poveze iskali sinergijske učinke. Na delavnici so nastali zanimive poslovne zgodbo o lesenem proizvodu, ki bi kot novi proizvod podjetju lahko pomenil pomembno razvojno priložnost.
V okviru igrifikacije so udeleženci na koncu delavnice prejeli še eno zahtevo direktorja. Izpostaviti je bilo potrebno ključno vrednoto družbene odgovornosti podjetja - 0 % odpada v proizvodnji lesnih izdelkov do leta 2020. Direktor podjetja je zahteval proizvode, ki bodo trajnostno naravnani, in razvojne rešitev, ki bodo hkrati družbeno odgovorne.
Z ozaveščanjem potrebe po sistemskem razmišljanju smo dobili bolj celovite rešitve, ki so vključevale vse in samo bistvene vidike, povezave med njimi in sinergijske učinke.
Reševanje poslovnega izziva z igrifikacijo je vključilo elemente sistemskega razmišljanja: tako so udeleženci razvijali lastno kompetenco sistemskega razmišljanja.
To je bil cilj izkustvene delavnice, dosežen na sproščen in zabaven način.
Reportažo pripravili mag. Vesna Kovačič in dr. Tjaša Štrukelj
