Politika prejemkov članov organov vodenja in nadzora in njihova davčna obravnava

Urban Bratina, mag. ekon. in posl. ved bo v sklopu predmeta Podjetniško in davčno pravo (UN) predaval/-a na temo Politika prejemkov članov organov vodenja in nadzora in njihova davčna obravnava. Davčna politika povsod na svetu pomembno kroji delovanje družbenih sistemov. Del njih je tudi politika prejemkov in njen vpliv na politiko prejemkov organov vodenja v javnih delniških družbah. Države članice bi že pred letom in pol, kot posledica Delničarske direktive II, ki spreminja direktivo (EU) 2007/36/ES, morale v zakonodajo implementirati predrugačen način obravnave in sprejemanja akta politike prejemkov. Direktiva namreč od javnih delniških družb zahteva, da pred skupščino pridejo s pripravljeno politiko prejemkov, ki jo skupščina obravnava, prav tako pa se seznanijo s poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora za preteklo obdobje. Slovenija je v postopku obravnave zakona, ki bi implementiral določbe iz direktive, vendar novela ZGD-1K še ni sprejeta, prav tako pa z njeno obravnavo zamujajo tudi ostale članice EU. Naloga ugotavlja stanje na področju politike prejemkov v primerljivih državah in vpliv davščin na strukturo prejemkov pri nas in v tujini. Za razumevanje področja je potrebno definirati politiko prejemkov, uporaba pravil o prejemkih je že doslej bila definirana v ZGD-1, ki pa ni skladen z direktivo EU, zato ja v obravnavi novela ZGD-1K. Ta spreminja nekaj definicij in postopkov na relevantnem področju, žal pa ne vpliva na davčno obravnavo prejemkov, kar štejemo kot pomembno pomanjkljivost. Dotakne se tudi poročila o prejemkih, ki mu daje vlogo pomembnega komunikacijskega člena med delničarji in upravo ter nadzornim svetom družbe. Ključni del, ki vpliva na politiko prejemkov je obdavčitev, ki bo primerjana s tujimi praksami. Ugotavljamo namreč, da je ureditev po veljavni zakonodaji še naprej relevantna, saj se davčna zakonodaja v povezavi z novelo ZGD-1K ne spreminja. Vpliv na prejemke imajo še vedno davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina in razni prispevki (PIZ, ZZZS,…). Za strukturo prejemkov je namreč izjemno pomembna obravnava opcijskih shem in vrednostnih papirjev. Za oris trenutnega stanja je pomemben še praktični primer obravnave politike prejemkov v slovenskih družbah ter udejanjanje le-te v eni slovenski in eni tuji banki, kjer se pokažejo precejšnje razlike tudi glede načina vodenja. Predavanje bo osvetlilo predlagane zakonske spremembe, ki bodo v kratkem morale stopiti v veljavo.

Predavanje bo 25. novembra ob 8.30 uri preko MS Teams.

Vljudno vabljeni, da se predavanja udeležite!

Katedra za gospodarsko pravo