Imela sem to srečo in čast, da sem bila izbrana izmed toliko študentov za študij v tujini kot Erasmus študent. Prijavila sem se že prejšnje leto, da sem dobila mesto v Bremnu v Nemčiji, daleč od doma in tako blizu mrzlega severnega morja. To mesto sem predala drugemu študentu, naslednje leto pa sem dobila to, kar sem si želela, mesto na Karel Franzens Univertitaet v Grazu.

Bilo je kar nekaj priprav in ravno v pozno poletnih mesecih, takšnih kot so sedaj so potekale največje priprave. Od iskanja primernega stanovanja za najboljšo ceno, zbiranje denarnih sredstev, izpolnjevanje obrazcev…Za vsa nešteta vprašanja in dvome so za vse prijazno poskrbeli v pisarni na matični fakulteti in univerzi. Iz graške univerze pa so me o vsem tako podrobno obveščali, da preprosto nisi mogel storiti napake.

Izbrala sem velik študentski dom Haffnerriegel, ki je pravi svet v malem. Toliko različnih navad, različnih načinov prehranjevanja (z prsti, palčkami, vilicami…), barv, plesov, glasbe… Tega v Mariboru preprosto ne moreš doživeti, ker ni toliko različnih natalitet na enem mestu.

Dobila sem najboljšo cimro na svetu, Španko Mario del Carmen Alonso de Castanieda Arias. Jaz sem jo kar klicala Mamen, ker mi ni nikakor uspelo, da bi si zapomnila njeno ime. Punca ni znala niti ene besede nemško, malo angleško, obvladala pa je kazanje z roko in risanje, ter uporabo angleškega slovarja. Njena najljubša angleška beseda, ki je edina zvenela pravilno je bila party. Takoj sva se ujeli, že po štirinajstih dneh si je prepevala po našem vinogradu, po enem semestru v Grazu pa pozna Maribor že skoraj na pamet, najboljše pube pa bi našla tudi z zaprtimi očmi. Čez kak mesec pa me bodo gostili pri Mamen v Španiji, kjer me že sedaj čakajo.

Univerza pa je veličastna, tako lepe srednjeveške stavbe, da imaš občutek, da si res nekaj posebnega in tako tudi tam ravnaj z vsakim študentom. Od prvih  do zadnjih formalnosti, ki smo jih morali urediti so bdeli nad nami in nas vodili. Ker sem šla v Graz razvijat mojo idejo o diplomski nalogi, sem poiskala tudi pravi kabinet za to področje in s tem našla pravega strokovnjaka na področju human resource managementa, profesorja dr. Herberta Krausa. Povabil me je na svoja predavanja, ki so bila kljub njegovim letom (pri nas bi bil že penzijonist) in tihim govorjenjem smo ga požirali na vsakih predavanjih. Tudi on je predaval s Microsoftovim Power Pointom, vendar to niso bili izpiski iz njegove knjige, ki je bila obvezna literatura, temveč zapisana vsakodnevna praksa v podjetjih, življenju, filmu, itd. S pomočjo njegovih  delovnih nalog sem raziskovala in tako začela graditi mojo diplomsko nalogo, ki jo sedaj še samo dopolnjujem z raziskavo na slovenskem ozemlju, s slovenskimi zakoni.

Vse kar je lepo prehitro mine. Tako je bliskovito minil moj zimski semester v Grazu in že sem morala nazaj v Maribor in to že kar naslednji dan v službo. Iz ene skrajnosti v drugo. Mislila sem, da me bo vzdušje iz Graza spremljalo tudi doma, pa me ni. Takoj ga so ga pojedle skrbi v službi in še obveznosti na domači fakulteti. Zdaj ko je že leto okoli, se zopet s prijetnimi občutki spominjam, kako je bilo lani v tem času. Ko pričneš z delom je vse drugače, zato toplo polagam na srce vsakemu študentu, da se odpravi v svet. Vsakemu uspe preživeti, tudi meni je, kmečki deklini iz vasi, ki je poznala samo Maribor in se ji je zdel tako velemesto, pa sem se zmotila, 86 kilometrov daleč proti severu je zares veličastno mesto Graz, svet v malem, ki ima vse kar imajo velika mesta, predvsem pa ima dušo, ki ti da občutek, da si nekaj posebnega, ko potuješ po njej.

Rakuša Helena

Erasmus code: A GRAZ01

Email: helena.rakusa@lancom.si