Opisati izkušnjo v tujini na listu papirja, je veliko težje kot se zdi na prvi pogled. Za vsemi nami, ki smo na tak ali drugačen način preživeli vsaj nekaj mesecev v tujini, stoji močno prepričanje, da zgornja poved še kako drži. Če bi dali skupaj vse fotografije, vtise, in predvsem izkušnje, bi te govorile same zase.

Da sem se odločila oditi na izmenjavo, je bilo pravzaprav naključno. Ne eni izmed kavic nekje na začetku tretjega letnika, je padla ideja o obisku tujine.  In iz dejstva zgolj ‘obiska’, se je rodila ideja o izmenjavi. Prva dilema je bila, katero državo izbrati. Med razpisanimi državami smo izbrali Slovaško. Vedeli smo, da veliko ne moremo zgrešiti: selili bi se v glavno mesto te hokejske države, kjer imamo tudi nekaj prijateljev, ki smo jih spoznali na poletni šoli ter na koncu koncev, je tudi življenjski standard precej podoben. In tako je bila odločitev sprejeta. S pomočjo mednarodne pisarne smo se na izmenjavo v Bratislavo prijavili in čakali na odhod.

To, več kot pol milijonsko mesto, je name takoj naredilo vtis. Veliko starih zgradb, ki dajejo mestu prav poseben zgled, na drugi strani pa trgovinski centri in moderne zgradbe, pišejo svojo zgodbo vsakdanjikov.
In tukaj se je začelo življenje v mestu, kjer sem živela in študirala nepozaben in nikoli obžalovan semester. Če bi trdila, da je študentsko življenje popolnoma drugačno kot v Sloveniji, bi lagala. Seveda pa je moč najti razlike. Pri načinu prehranjevanja študentov, pri ocenjevanju le teh, pri pristopu učiteljev in drugo.

Prva in največja sprememba je bilo zagotovo sprememba načina življenjskega ritma. Živela sem s punco iz Turčije, pri kateri mi je vsaka različnost v najinih kulturah, iz dneva v dan postajala vse bolj razumljiva. Na koncu sva postali nerazdružljivi prijateljici.

Če bi pisala same dobre in čudovite stvari, bi vsi, ki boste to kadarkoli brali, vedeli da to ne drži. Življenje namreč nikoli ni samo belo ali črno. Vsak začetek je namreč težak. Zakaj bi zanikala, da je bilo presneto težko živeti prve dni z nekom v sobi, ki ga ne poznaš. Da je težko ker ne poznaš ljudi, še manj šole in profesorjev. A vse, kar se je zdelo na začetku težko, se je izkazalo na koncu za nekaj povsem normalnega, celo lepega in novega. Meni zelo drag prijatelj me je na mojo prvo izkušnjo napotil z motom: ‘’v najtežjih stvareh v življenju, se skrivajo najbolj čarobne stvari.’’ In točno tako je bilo.
Kar nekaj prijateljev me je, v meni novem mestu, tudi obiskalo. To so bili kratki, a čudoviti obiski domačih ljudi, vključno z mojimi starši. Ker pa so bili dnevi vedno prekratki, in nikakor nisem uspela videti vsega kar sem v novem mestu želela, tudi mojim prijateljem in družini nikakor nisem uspela pokazati tega kar bi morda lahko. Vendar so bili že nad videnim izjemno pozitivno presenečeni in navdušeni. Vse po vrsti je najbolj prevzel ravno grad, ki se bohoti nad mestom in ki ga je videti skoraj iz vseh kotičkov mesta. Še najlepši pa je ta v noči, ko se prižgejo luči in ga lepo svetlo obarvajo.
Pa če se za konec dotaknem še šolskega sistema, na katerega sem se kar hitro morala navadit. Ta je malo drugačen, kakor na naši fakulteti. Pri nas je običajno, da imamo pri posameznem predmetu izpit ali pa dva kolokvija. Morda kot dopolnitev še kak projekt ali seminarsko nalogo.

Na Ekonomski Univerzi v Bratislavi pa to zgleda tako: obvezno projekt ali pogosteje esej, kar moraš tudi predstaviti pred svojimi sošolci. Ta obveznost se pri nekaterih predmetih kombinira z dvema kolokvijema. Oboje pa je prvi pogoj za pristop k izpitu. Za opravljanje izpita imaš samo dve možnosti, ki pa jih lahko izvedeš zgolj v enem semestru. Predmetov torej ne moreš izdelovati v zimskem in poletnem semestru, če je predmet le v enem od njiju.

Ampak vse to dela študenta, ki pride na drugo univerzo, boljšega študenta. Spopasti se z novim študijskim sistemom, novimi sošolci, ki jih nisi navajen, novim jezikom in kulturo ter najtežje: živeti vstran od svojega okolja in družine, ni lahko. A vse to, dela vsako študijsko izmenjavo tako posebno. Nove izkušnje, nepozabni trenutki prvega samostojnega življenja, predvsem pa obilica novih poznanstev, dela Erasmus tako nepopisno izjemen. Ko se prvič vprašaš, če bi šel na študentsko izmenjavo, je odgovor lahko samo in izključno pritrdilen! Ne prikrajšajte se za to priložnost, ker vam bo ne samo popisala življenjepisa, ampak tudi življenje samo!

Petek Mojca

Erasmus code: SK BRATISL03

Email: mojca.petek@student.um.si