Odločil sem se, da na svojo izmenjavo odidem na Portugalsko, bolj natančno Porto. Sprva se moraš soočiti z vso dokumentacijo, ki jo je ogromno z raznimi različnimi roki za oddajo. Sam sem imel nekaj težav in sem tudi prišel v Porto kak teden ali dva pozneje kot sem planiral in sem zato zamudil vse aktivnosti, ki so jih organizirali pred začetkom šolskega leta. Po eni stani mi je bilo pa bolje saj sem sam raziskoval mesto, ki je veliko večje od Maribora, kjer je prebivalcev skoraj toliko kot v celi Sloveniji. Moja pot v Porto je bila dolga kar 10 ur in se je začela doma. Bil je najtežji del vožnje, kjer sem ga v tišini in žalosti preživel s starši. Nadaljevalo se je z Gooptijem do Milana in potem z letalom do Porta. Vse skozi začneš razmišljat, da gre zares, resno zapuščaš svoje prijatelje, družino. Da adijo ne pomeni se vidimo za vikend ampak čez pet mesecev. Ko je letalo pristalo sem se počutil kot prvi dan srednje šole, prideš na novo neznano okolje, kjer boš spoznal nove sošolce, prijatelje. Mesto sem hitro spoznal in s tem tudi veliko novih prijateljev, ki postanejo tvoja erasmus družina, ki se z njimi vidiš vsak dan, skupaj kuhaš, žuraš, potuješ. Stanovanje sem si na srečo kar hitro našel in sem ga delil z tremi študenti istega programa. Stanovanje je bilo zelo blizo centra, kjer si imel vse trgovine, bare za druženje. Šola, plaža in druge stvari so bile le trenutek oddaljene z vlakom iz centra mesta in je včasih bil prav problem kam iti. Šola je bila ogromna, vendar na portugalski ena manjših. Študiral sem na faksu za ekonomijo, kjer je bilo za tuje študente zelo dobro poskrbljeno. Imeli smo predavanja v angleščini in na visokem nivoju, mnogi so imeli v portugalščini. Profesorji prijazni, polni znanja, na koncu smo bili pa še mi, kar smo dokazali z pozitivnimi rezultati. Učili smo se na plažah. Vsakič na drugi, saj jih je bilo toliko, da si se dlje odločal, na katero plažo oditi kot pa ostati na njej. Plaže niso tako čudovite kot na primer v Lizboni ali Algarveju, vendar nekatere še vedno lepe z eno napako z oceanom, ki je premrzel za kopanje, vendar idealen za surfanje. Erasmus je izkušnja, ki bi jo moral doživeti vsak. Kjer dobiš strast do kuhanja in s časoma vedno več časa porabiš v kuhinji in poizkušaš skuhati ta prave italjanske špagete na sto in en način, narediti grški giros ali špansko omleto. Naučiš se omivati oblačila, pospravljati za sabo.  Spoznaš veliko različnih kultur in veliko ljudi ko rečejo »Where is Slovenia?«. Žuri se začnejo nekaj ur pozneje kot v Sloveniji. Na primer, ko gremo mi domov tukaj ob enih ali dveh mogoče celo treh, se v Porto šele začenja. Portugalci živijo ponoči, dopoldne se nič ne dogaja in se tam jutro začne pozno. Dolgčas ni nikoli, sej se dogaja vsak dan nekaj, tudi v nedeljah. Začneš z druženjem doma z sostanovalci in prijatelji, nato se preseliš v kakšen erasmus bar. Imaš poceni pijačo. V barih imaš tudi  hrano, zato sem tam pustil skoraj več denarja kot za pijačo.  Družbe je dovolj saj erasmusi govorijo angleško in večina portugalcev tudi. Veliko sem tudi potoval. Obiskal sem prečudoviti otok imenovan Azori, kjer je sama narava in pogled z letala spominja na film Jurski park. Tam sem bil navdušen nad vso lepoto narave od prečudovitih slapov, jezer, parkov. Obiskal sem tudi Algarve, jug Portugalske. Edino žal mi je, da nisem obiskal Lizbone, vendar imam namen. Preden sem odšel v Porto in medtem ko sem bil tam,mi je marsikdo rekel, da me najtežji del čaka na koncu in bilo je res. Sčasoma je prišel zadnji žur, zadnji nočni sprehod po čudovitem Portu, ob prelepi reki Douro, in ko res zapuščaš in vidiš Porto prazen tuih študentov tudi komaj čakaš, da prides v objem družine in prijateljev in, da jim začneš  razlagati o svoji enkratni življenski izkušnji. Vsega ne morem opisati, saj je nemogoče, vsa ta čustva pri potovanju, spoznavanju novih kultur, ljudi. Enostavno je treba doživeti to izkušnjo.

Vehovec Jaka

Erasmus code: P PORTO02

Email: jaka.vehovec@student.um.si