Nizozemska. Dežela tulipanov, mlinov na veter, lesenih coklov, gaude in norega nočnega življenja. Da ti stereotipi držijo, lahko preveriš že v enem samem tednu, da odkriješ ostale razsežnosti te severnozahodne Evropske države, v kateri še vedno vladajo kralji in kraljice, pa pomaga če ostaneš tam malo dlje. Najmanj pol leta, kolikor sem sama imela čast preživeti „tam zgoraj”. Leeuwarden je tipično nizozemsko mesto, ki ga prepleta nešteto kanalov in značilna arhitektura zgradb. NHL – fakulteta, ki sem jo obiskovala v tem pogledu zelo odstopa od povprečja. Ogromna zgradba, sestavljena iz neštetih steklenih delovnih soban in učilnic, v katerih se lahko od začetka počutiš kot da si razstavni eksponat, a kaj kmalu ugotoviš, da so nizozemci odprt narod, nikogar ne zanima kaj počneš in da so velika okna brez zaves nekaj povsem naravnega. Tudi to, da te na poti do šole pozdravijo vsaj trije neznanci, se navadiš in naučiš odzdravljati nazaj. Kulturnih razlik med Slovenci in Nizozemci je nešteto, te pa se še povečajo ko večino dneva preživiš z ljudmi iz drugih koncev sveta. Tako  na lastni koži izkusiš, da bo portugalec zamudil še na tako pomembne dogodke, španec temperamentno navijal na tekmah El Classica, avstrijka bo najboljša članica projektnih skupin, poljakinja bo govorila v eno po cel večer brez da bi zajela sapo, nihče ne govori hujše angleščine kot francoz, finec pri minusu sedi zunaj in uživa ob prijetnih temperaturah, ter da ko te američan povabi na večerjo, bosta najverjetneje šla v McDonalds. Vse te razlike pa so dobra šola tolerantnosti in razumevanja, ki sta ključna za dobre odnose v tako multikulturni družbi. Program študija, katerega sem si izbrala se morda resda ni najbolje skladal z zimskim semestrom marketinga na EPF, vendar sem prepričana, da sem od njega odnesla več kot bi tukaj doma. Sistem šolanja je povsem drugačen, ni izpitov, ni klasičnih predavanj, temelji na tebi in tvojem razvoju. Tako sem se izkusila v organizaciji dveh različnih projektov, pri katerih smo začeli iz nič in ustvarili nekaj, kar je v božičnem času, v katerem smo projekta izvedli, osrečilo mnogo otrok in njihovih staršev. Na koncu semestra sem tako morala oddati podrobno poročilo o poteku organizacije projektov ter zagovarjati svoje kompetence, kako in v kolikšni meri sem jih razvila od začetka študijskega leta. Erasmus štipendija, ki ti jo zagotovi Univerza še zdaleč ni dovolj za pokritje vseh stroškov, ki se naberejo tekom meseca. Že sama najemnina t.i. študentskega stanovanja presega mesečno štipendijo. Sama sem bivala v naselju Burmania, v mobilni hiški za dve osebi, ki sem jo klicala kar „moj kontejnerček”. Kljub temu, da sem svoj čas bivanja v njem zelo uživala, pa menim da je 400€/mesec preveč za takšno nastanitev. Zato bi bodočim študentom predlagala, da naj raje sami poiščejo stanovanje, ki jih bo v vsakem primeru prišlo manj, kot pa študentske sobe, ki jih ponuja organizacija SSH. Naslednja stvar, ki si jo je potrebno uredit po stanovanju, pa je seveda kolo, brez katerega ne gre. To se vidi že po cestni strukturi, kjer so kolesarske steze širše od tistih za avtomobile. Pomembno se je tudi naučiti kolesarskega bontona, saj si v nasprotnem primeru lahko deležen grdih pogledov, še grših besed in celo kazni. Kako priti do kolesa je druga zgodba, saj je znano da je večina le teh ukradenih. Zato je pomembno investirati v dobro ključavnico, drugače lahko zamenjaš (tako kot jaz) vsaj tri kolesa.  Brez pomislekov lahko rečem, da je bila Erasmus izkušnja najboljša izkušnja v mojem življenju. Čeprav sem zdaj doma že kar nekaj časa, so moje misli še vedno tam, trenutno pri največjem prazniku v letu – Queensdayu, ko se ulice in ljudje obarvajo v oranžno. Z Nizozemsko še nisem zaključila, pravzaprav še niti prav začela nisem. Do naslednjič!

Orešek Barbara

Erasmus code: NL LEEUWAR01

Email: barbara.oresek@student.uni-mb.si