Študij v tujini je doživetje, ki ga ne pozabiš take hitro, saj se srečuješ z nenehnimi izzivi, tako osebnimi kakor tudi študijskimi. Pred odhodom sva se veselila teh izkušenj ter z vnemo načrtovala bivanje v Bruslju, vendar pa ni potekalo vse tako gladko kot bi moralo. Mesto je prečudovito. Vreme je sicer nagajalo, vendar naju to ni ustavilo. Ogledala sva si vse znamenitosti, od Manneken Pisa, pa vse do Grand Place-a, Kraljevega muzeja,... Mesto je ogromno, z veliko zelenja in preplavljeno z metroji ter tramvaji. Veliko je čokoladnic, saj je Belgija znana po pralinih in težko se je odločiti katere bi kupil, saj vsi izgledajo mamljivi. Po sprehodu med ulicami se hitro izgubiš v množici priseljencev, ki ti na začetku predstavljajo negotovost, vendar se sčasoma na njih navadiš ter jih sploh ne opaziš več. Vsi so tako prijazni kakor, da si eden izmed njih, skušajo ti pomagati, čeprav je težko dobiti nekoga, ki bi govoril angleško. Včasih naletiš tudi na Slovence, Hrvate in druge prebivalce nekdanje Jugoslavije.

Ob prihodu na fakulteto sva bila deležna skromnega sprejema. Med tekom študijskega semestra ni bilo organiziranega nobenega družbenega srečanja oziroma ogleda mesta za Erasmus študente. Deležni smo bili le povabila za ogled bruseljskega gozda, katerega se nisva udeležila zaradi slabega vremena. To naju je zelo presenetilo, saj je v Sloveniji za Erasmus študente zelo lepo poskrbljeno. Študentsko sobo sva sicer imela zagotovljeno s strani fakultete, vendar sva si poiskala privatno stanovanje v samem centru mesta, ker so bili stroški za stanovanje enaki tistim, ki bi jih morala plačati za študentski sobi. Hrana v študentski menzi ni bila ravno najboljša (velikokrat je bilo ovčje meso in stake) in poceni, zato sva si pogosto kuhala doma.

Predavanja so bila zvečer s študenti podiplomskega programa MBA, Euromaster,... Nismo imeli skupine za Erasmus študente, zato profesorji sploh niso vedeli, da njihova predavanja obiskujemo tudi Erasmus študentje, ki nas je bilo malo (okrog 5). Izbor predmetov je bil omejen, ure predavanj pa so se prekrivale, tako da sva morala paziti kaj sva si izbrala, da sva lahko bila udeležena na predavanjih. Pričakovala sva seminarske naloge, bolj povezan odnos s profesorji, možnost izboljševanja ocene, vendar tega ni bilo. Izpitni rok je bil samo eden, tako da sva imela v dveh tednih kar 5 izpitov na ravni ostalih podiplomskih študentov. Za rezultate izpitov sva izvedela 3 tedne po vrnitvi domov, saj nama jih mentorica ni prej priskrbela, čeprav so jih profesorji na njihovi fakulteti že objavili. Za študij v tujini sva se odločila tudi, da bi se naučila francoski jezik, vendar pa nam niso dali na razpolago učenja tega jezika, niti nemškega, ker ni bilo povpraševanja. Edina možnost je bila, da se vpiševa v plačljivi tečaj. Dostop do interneta je bil urejen tako da si lahko bil na računalniku, kadar so bile učilnice proste. Na razpolago smo imeli tudi dnevni izvod časopisa Financial times, kjer smo spremljali novice.

Mesečno sva porabila približno 500 eurov (brez stroškov stanovanja), saj je vsa hrana v trgovinah dražja, kakor v Sloveniji. Pri ogledu muzejev sva imela kot študenta popust, prav tako pri nakupu mesečne vozovnice za mestni prevoz (metro, avtobus in tramvaj), ki stane 25,20 eurov. Če želiš klicati domov je najbolje, da to storiš v telefonski govorilnici, saj stane minuta pogovora 20 centov.
Tako sva doživela lepe kakor tudi slabe trenutke in se uspešno vrnila domov. Nasvet za študente, ki želijo v tujino pa je, da se zelo dobro pozanimajo o fakulteti kamor gredo."

Grah Petra, Kavrečič Aleš

Erasmus code: B BRUSSEL01

Email: petra.grah@uni-mb.si