ŠTUDENTI ŠPORTNIKI

Najprej bi vas prosili, da se na kratko predstavite.

Sem Ana Nuša Anžič, študentka Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru in trenutno zaključujem tretji letnik dodiplomskega univerzitetnega programa. Usmerila sem se v mednarodno ekonomijo, saj se po končani športni karieri definitivno vidim delati na tem področju.

Ukvarjam se s košarko in sicer igram za celjski klub ŽKK Cinkarna Celje že kar 13 let.

Za študij na EPF sem se odločila predvsem zaradi relativne bližine faksa in doma, kar mi je olajšalo usklajevati izobraževanje in šport. Prav tako sem se zanj odločila zaradi dobrih priporočil prijateljev, ki so bili prav tako športniki in študenti na EPF ter so bili s svojimi izkušnjami zadovoljni. Zagotovo pa sem se prepričala v odločitev na informativnem dnevu, kjer so mi jasno razložili kakšne olajšave in kompromise lahko izkoriščam v času študija s pomočjo statusa športnika študenta.

Seveda, imam veliko dosežkov na katere sem ponosna, od igranja za slovenske reprezentance v mlajših kategorijah, do večkratnih osvojenih naslovov državnih ter pokalnih prvakinj v članski kategoriji in kar treh naslovov prvakinj WABA lige. Ponosna pa sem nase tudi zaradi uspešnega upravljanja faksa vsako leto, kljub zelo majhni fizični prisotnosti v Mariboru in natrpanemu urniku treningov in tekem. Upam in verjamem, da bom konec letošnjega študijskega leta lahko ponosna tudi na opravljeno diplomsko delo, ki ga pišem.

Kako usklajujete svoje športne treninge in tekmovanja s študijskimi obveznostmi?

Če sem iskrena, moram priznati, da je zelo naporno in skoraj nemogoče, da bi poleg vseh treningov in tekem, bila še fizično prisotna vsak dan na faksu. Zato sem se dogovorila s profesorji, da obiskujem le nujne ure in se z njimi dogovarjam za termine izven časa predavanj ter vaj. Večino dela opravim sama doma, preko računalnika s pomočjo vsebin, ki mi jih posredujejo profesorji in sošolci. Zelo sem zadovoljna in hvaležna za korekten odnos profesorjev do mene, saj so kompromisni in razumljivi. Skoraj vedno se lahko dogovorimo in najdemo rešitev glede dela, ki ga moram opraviti ali glede izpitnih rokov ter kolokvijev. Seveda gre tukaj za »dvosmerno cesto« in se tudi zavedam, da moram za opravljanje predmetov več vložiti sama in sproti slediti snovi. Včasih pišem seminarsko nalogo ali rešujem obvezne naloge kar na poti, ko imamo daljša gostovanja in se dlje časa vozimo.

Kaj vas motivira, da vztrajate tako v športu kot pri izobraževanju?

Košarko igram že res dolgo časa in to še zmeraj počnem z veseljem. Ne predstavlja mi napor temveč bolj odklop in navado. Temu bi se zelo težko odrekla zaradi izobrazbe in tudi sama vem, da bi kljub več časa, bila manj produktivna. Ker lahko oboje usklajujem se mi to zdi »win-win« situacija.

Kakšna je vaša izkušnja s prilagojenim študijem na fakulteti? Kaj bi izpostavili kot največjo prednost?

Kot sem že prej omenila, je moja izkušnja zelo pozitivna. S statusom imam ogromno prednosti, predvsem ko se gre za organizacijo in obiskovanje faksa. Osebno se mi zdi največja prednost to, da zame prisotnost na predavanjih in vajah ni obvezna, saj sem lahko nekatere predmete opravljala s sprotnimi testi ter kolokviji, kljub temu, da nisem bila prisotna tam. Zagotovo pa največ koristim olajšavo, ki se tiče prilagajanja terminov izpitov. Kar nekajkrat sem bila v situaciji, ko se izpita zaradi obveznosti s košarko nisem morala udeležiti v času rednega termina in sem se s profesorji dogovorila za naknadni izredni termin.

Kaj bi svetovali mladim, ki želijo združiti vrhunski šport in študij?

Svetovala bi jim naj se dobro pozanimajo o olajšavah, ki jih faks nudi in da si dobro organizirajo svoj čas. Pomembno se mi zdi tudi sprotno delo, da študent sam opravlja delo, ki je potrebno in hkrati ohranjanja vsaj minimalni stik s profesorji in sošolci. Ta način je iz mojih izkušenj veliko lažji in uspešnejši, kot če delo prelagaš do samega konca semestra oz. izpitnega obdobja.

Kakšni so vaši cilji za prihodnost – tako v športu kot na kariernem področju?

V košarki je eden izmed mojih glavnih ciljev nastop za slovensko člansko reprezentanco. Za letošnjo sezono pa upam, da bomo s klubom osvojile trojno krono (prvakinje pokala članic, WABA lige in državnega prvenstva). Kar se tiče glede kariere, iskreno nimam zastavljenih konkretnih ciljev, saj se z njimi nočem na kakršenkoli način omejevati in si zapirati pogled na opcije, ki ne bi bile v skladu z mojimi cilji. Ekonomija je širok spekter in nikoli ne veš kakšne priložnosti se ti lahko ponudijo, kakšne ponudbe prejmeš … Glavna ideja, ki jo imam trenutno glede kariere je zagotovo delo v večjem mednarodnem podjetju.

Najprej bi vas prosili, da se na kratko predstavite.

Sem Enej Marinič, študent absolventskega letnika, kjer trenutno zaključujem magistrsko nalogo. Skozi leta študija sem se udeležil več hekatonov, med katerimi bi izpostavil mednarodni hekaton v Zagrebu, kjer sem z ekipo študentov z drugih fakultet osvojil 3. mesto. Poleg tega sem sodeloval na konferencah in kot soavtor objavil prispevek v študentskem zborniku.

Na Ekonomsko-poslovni fakulteti sem si prizadeval biti čim bolj aktiven, poleg svoje profesionalne športne kariere. Trenutno poteka že 13. leto mojega aktivnega ukvarjanja z judom, največji dosežek pa je bila udeležba na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024.

Za podiplomski študij na EPF sem se odločil po zaključku dodiplomskega študija na Fakulteti za logistiko. K tej odločitvi me je vodila želja po nadgradnji znanja s področja logistike z vsebinami, ki jih ponuja študijski program na Katedri za e-poslovanje.

Kako usklajujete svoje športne treninge in tekmovanja s študijskimi obveznostmi?

Usklajevanje študijskih in športnih obveznosti je bilo pogosto zahtevno, saj je bilo včasih treba žrtvovati del obveznosti na enem ali drugem področju. Pri tem mi je veliko pomenila možnost prilagojenega študija. Dodatna motivacija mi je bila želja, da imam po zaključku športne kariere odprte možnosti za zaposlitev.

Kaj vas motivira, da vztrajate tako v športu kot pri izobraževanju?

Želja, da imam po zaključku športne kariere odprte možnosti za zaposlitev.

Kakšna je vaša izkušnja s prilagojenim študijem na fakulteti? Kaj bi izpostavili kot največjo prednost?

Moja izkušnja s prilagojenim študijem je bila zelo pozitivna. Profesorji, s katerimi sem sodeloval, so bili vedno dostopni in pripravljeni pomagati, kadar sem zaradi športnih obveznosti potreboval prilagoditve.

Kaj bi svetovali mladim, ki želijo združiti vrhunski šport in študij?

Moj nasvet mladim, ki želijo združiti vrhunski šport in študij, je, da je pot sicer naporna, vendar se vložen trud vsekakor izplača. S študijem pridobiš ogromno znanja, spoznaš nove ljudi, razširiš obzorja in si odpreš številne možnosti po koncu športne kariere.

Kakšni so vaši cilji za prihodnost – tako v športu kot na kariernem področju?

Moji cilji za prihodnost so, da si po poškodbi čim prej opomorem in se znova vrnem na tekmovanja – z upanjem na nastop na še enih olimpijskih igrah. Na kariernem področju želim uspešno zaključiti magistrski študij in ostati povezan z akademskim okoljem, kjer si želim še naprej širiti znanje, dokler se ne odločim za zaključek športne kariere. Kasneje pa bi rad našel nove izzive v poslovnem svetu.