Preverjanje znanja

IZPITNI RED je objavljen na spletni strani UM, v dokumentu:  Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru (Neuradno prečiščeno besedilo - NPB2)

Redni udeleženci izobraževanja lahko pristopijo k vsem redno razpisanim izpitnim rokom, izredni pa k vsem razpisanim izpitnim rokom.

Študenti, ki so letos prvič vpisani v določen letnik, lahko k opravljanju izpitov v zimskem izpitnem obdobju pristopijo le k predmetom zimskega  semestra, torej k predmetom, katerih predavanja so že zaključena. K izpitom predmetov letnega semestra lahko pristopijo šele po koncu letnega semestra. 

Prijavo na izpit študent opravi preko AIPS-a najkasneje 5 dni pred izpitnim rokom.

Študent lahko izpit opravlja skupno največ 6-krat.

Študenti se na vse izpite prijavljajo elektronsko preko AIPSa (tudi na izpite, ki so plačljivi).

​Po izpitu prejme študent položnico z računom po pošti, cenik UM je objavljen na povezavi https://www.epf.um.si/izobrazevalna-dejavnost/informacije-o-studiju/prispevki-za-studij-in-solnine/

Na osnovi 23. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je postopek odjave od izpita sledeč:

Študent lahko odjavi izpit najkasneje 2 dni pred izpitom. Odjava je elektronska na predpisanem obrazcu. V utemeljenih primerih je odjava lahko tudi pisna in se na predpisanem obrazcu odda pristojnemu referatu članice univerze. 

Študent, ki iz opravičljivih razlogov ne pride na izpit ali izpit pravočasno odjavi, lahko opravlja izpit v prvem naslednjem razpisanem roku. 

Študent, ki brez opravičljivega razloga ne pristopi k izpitu na dan, ki je bil zanj določen, ali če izpita ne odjavi pravočasno, sme opravljati izpit šele v drugem naslednjem izpitnem roku.

Če študent zaradi opravičljivega razloga ni pristopil k izpitu in izpita ni pravočasno odjavil, se upošteva, da je izpit odjavil pravočasno, če v roku 3 delovnih dni po izpitnem roku v referat dostavi ustrezna pisna dokazila. O ustreznosti dokazil v roku 3 dni odloči strokovna služba. 

Študent oz. oseba brez statusa študenta, ki se prijavi na izpit, ki je v skladu s cenikom plačljiv, tega ne plača, če se na podlagi dokazil ugotovi, da na izpit ni prišel iz opravičljivih razlogov ali ga je pravočasno odjavil, medtem ko so tisti, ki brez opravičljivega razloga ne pristopijo k izpitu na dan, ki je bil zanje določen, ali če izpita ne odjavijo pravočasno, izpit dolžni plačati.

Pred izpitno komisijo se opravljajo izpiti ali ponavljajo izpiti z namenom zvišanja ocene na pisno zahtevo študenta ali nosilca učne enote, obvezno pa se pred izpitno komisijo opravlja 4. in vsak naslednji izpit. Postopek komisijskega izpita:

1. izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje dekan na predlog predstojnika katedre oz. oddelka, kjer so ustanovljeni inštituti pa lahko tudi na predlog predstojnika inštituta. V komisijo se imenuje tudi nosilec konkretne učne enote. Za predmete, katerih nosilec je dekan članice, izpitno komisijo imenuje prodekan članice, odgovoren za študijske zadeve. V primeru zadnjega možnega opravljanja izpita sta prisotna dodatna člana izpitne komisije, in sicer dekan članice brez možnosti glasovanja in en član iz vrst visokošolskih učiteljev z možnostjo glasovanja, ki ga imenuje ŠS članice. V primeru neodločenega glasovanja odloči dekan.
2. Način opravljanja komisijskega izpita je takšen, kot je določeno v učnem načrtu posamezne učne enote.
3. Delo izpitne komisije poteka tako, da vprašanja oblikuje visokošolski učitelj, ki je nosilec konkretne učne enote, lahko pa tudi visokošolski učitelj, habilitiran za to predmetno področje. Po končanem preverjanju se komisija posvetuje in oceni znanje študenta z večino glasov.
4. V kolikor je ocena izpitne komisije v primeru zadnjega možnega opravljanja izpita negativna, negativna pa je tudi ocena komisije, ki preveri ustreznost ocene v primeru postopka ugovora študenta zoper oceno po 28. členu tega pravilnika, se ravna v skladu z 2. odstavkom 11. člena tega Pravilnika (»Študent lahko posamezni izpit opravlja skupno največ osemkrat. V primeru, da študent tudi v zadnjem možnem opravljanju ne opravi posameznega izpita, se ga izpiše iz študijskega programa, po katerem je doslej študiral. Tak študent se lahko v skladu z zakonskimi možnostmi ponovno vpiše v drug študijski program, pri čemer se kot drug študijski program ne štejeta menjava načina študija in nov študijski program, ki nadomešča obstoječega.«).
5. Študent lahko v roku 8 dni na podlagi 28. člena tega pravilnika sproži postopek ugovora zoper oceno. 
   
   

Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativna ocena je nezadostno (od 5 do 1). Doseženo oceno pri učni enoti praviloma vpiše nosilec, lahko pa tudi izvajalec izpita, ki je ustrezno habilitiran visokošolski učitelj. Pri delovni in pedagoški praksi ter nastopih in/ali če tako določa študijski program, se znanje ocenjuje kot zelo uspešno, uspešno in neuspešno. Delovno in pedagoško praktično usposabljanje ter nastopi in/ali če za učno enoto tako določa študijski program, se ocenjuje kot opravil ali ni opravil.

Študentu za skupno pozitivno oceno na izpitu ali komisijskem izpitu ni potrebno odgovoriti na vsa vprašanja. Če študent ne odgovori na prvo vprašanje, mu mora izvajalec izpita omogočiti, da odgovarja na naslednja vprašanja in ga ne sme izločiti iz nadaljevanja preverjanja znanja.

¹ 50 – 55 % = nezadostno (5); 40 – 49 % = nezadostno (4); 30 – 39 % = nezadostno (3); 20 – 29 % = nezadostno (2); 0 – 19 % = nezadostno (1)