V svetu je bilo v letu 2015 v 58 državah, ki so sodelovale v raziskavi Global Entrepreneurship Monitor (GEM), v povprečju 3,2 % posameznikov takih, ki so vključeni v zgodnje podjetniško aktivnost s socialnim namenom. Socialni podjetniki ustanavljajo svoja podjetja povsod po svetu, vendar je največ socialnega podjetništva najti v ZDA, Avstraliji, zahodnoevropskih državah in Afriki. Tako so pokazali rezultati raziskave, ki je doslej najobsežnejša in najbolj poglobljena raziskava socialne podjetniške aktivnosti v svetu in temelji na anketiranju 167.793 posameznikov v 58 državah po vsem svetu.
Socialno podjetništvo, ki ga GEM opredeljuje široko, kot katerekoli dejavnosti, organizacije ali pobude, ki imajo zlasti socialne, okoljske ali družbene cilje, dosega pomemben delež v celotni podjetniški aktivnosti. Vendar pa med posameznimi državami obstajajo velike razlike. Tako je npr. v Peruju kar 10,1 % zgodnje podjetniške aktivnosti s socialnim namenom (celotne zgodnje podjetniške aktivnosti je 22,2 %), v Vietnamu pa le 0,3 % (celotne zgodnje podjetniške aktivnosti je 13,7 %). V Sloveniji je v zgodnje podjetniško aktivnost s socialnim namenom vključenih 1,7 % posameznikov in zaostajamo za vsemi vključenimi sosednjimi državami, kjer jih je na Hrvaškem 6,1 %, na Madžarskem 9,7 % in v Italiji 2,3 %.
»Relativno nizka stopnja vključenosti v socialno podjetništvo v Sloveniji kaže na to, da je zanimanje zanj majhno, predvsem zaradi slabšega razumevanja koncepta socialnega podjetništva, pa tudi zaradi drugih razlogov, kot sta precejšen zakonodajni okvir in pomanjkljivo financiranje,« pravi doc. dr. Barbara Bradač Hojnik, članica raziskovalnega tima GEM Slovenija iz Ekonomsko-poslovne fakultete UM.
V svetu je med socialnimi podjetniki 55 % moških in 45 % žensk, razlika med spoloma pa je manjša kot pri celotni podjetniški aktivnosti. Za vse proučevane regije, razen Latinsko Ameriko in Karibe velja, da med mladimi v starostni skupini od 18 do 34 let najdemo več socialnih podjetnikov kot tistih, ki so usmerjeni v dobiček. Zanimiva je tudi ugotovitev, da več kot tretjina socialnih podjetij temelji na državnem financiranju, pomemben vir financiranja pa predstavljajo tudi družine in banke.
»Socialni in okoljski problemi so prisotni povsod, zato politiki, podjetniki in drugi člani družbe vedno pogosteje spodbujajo k prizadevanjem, ki se osredotočajo na socialne in okoljske cilje. Socialni podjetniki pa se odzivajo nanje, kar kažejo relativno visoke stopnje socialnega podjetništva v svetu,« pravi prof. dr. Miroslav Rebernik, vodja raziskovalnega tima GEM Slovenija z Ekonomsko-poslovne fakultete UM.

Več v spodnjih dokumentih.