Sporočilo za javnost
Evropski skriti podjetniki nadomestijo nizko stopnjo nastajanja novih podjetij v Evropi, pri čemer se Nemčija, Francija, Italija in Španija uvrščajo nizko, vodijo pa baltske in nordijske države. 

Posebno poročilo WEF – World Economic Forum in raziskave GEM –  Global Entrepreneurship Monitor

• Nova raziskava je pokazala, da ima severna Evropa neobičajno visoko stopnjo notranjih podjetnikov, s čemer se nadomestijo nizke stopnje novonastalih podjetij ter ovrže mit, da Evropi manjka podjetnikov.
• V tem so Nemčija, Francija, Italija in Španija na dnu skupne lestvice, ki meri samostojno novonastalo podjetništvo in podjeme znotraj uveljavljenih podjetij.
• Najbolje so se odrezale majhne baltske države, kot sta Estonija in Latvija, ter nordijske države, kot je Švedska.

Ženeva, 20 december 2016 – Evropa je dolgo časa uživala paradoksalen ugled kot kontinent z nizkimi stopnjami podjetništva, vendar visokimi splošnimi stopnjami ekonomske konkurenčnosti. Novo poročilo, ki sta ga izdala Svetovni gospodarski forum ter Globalni podjetniški monitor, ponuja pojasnilo: Evropa je dom mnogim notranjim podjetnikom, posameznikom, ki se odločijo inovirati znotraj organizacij.

Ugotovitve raziskave nasprotujejo splošnemu prepričanju o klavrnem stanju podjetništva v Evropi. Poročilo je namreč razkrilo, da kar Evropi manjka pri nastajajočih in novih podjetjih, nadoknadi z notranjim podjetništvom:

·         Od vseh raziskanih držav so le ZDA, Kanada in Avstralija pri notranjem podjetništvu dosegle boljše rezultate kot Evropa: od vsakih 100 delavcev v Evropi bi jih 8 lahko klasificirali kot notranje podjetnike. V ostalih regijah, vključno z Indijo (Južna Azija), Kitajsko in ASEAN državami (Jugovzhodna Azija), Latinsko Ameriko in Afriko, je ta številka nižja.

·         To kaže drugačno sliko Evrope kot jo dobimo, kadar jo rangiramo na osnovi običajne »zgodnje podjetniške aktivnosti«, saj so v njej aktivni samo 4 od 100 Evropejcev, kar je ena najnižjih stopenj na svetu.

Ugotovitve raziskave so pomembne za bodočo potencialno rast v Evropi, saj tisti, ki inovirajo znotraj organizacij, pogosto ustvarijo več delovnih mest kot tisti, ki ustanovijo lastno podjetje. Korelacija obstaja tudi med stopnjami notranjega podjetništva in ekonomsko konkurenčnostjo: vsak porast v stopnji notranjega podjetništva države za 2,5 % se ujema z 1 dodatno točko v porastu v konkurenčnosti, merjeno s podatki globalne konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma.

Vendar pa novice niso le dobre. Evropski rezultati se občutno razlikujejo med seboj in so najslabši v evropskem industrijskem središču. Velika Britanija, eno od evropskih najmočnejših gospodarstev, je izjema med velikimi državi, saj se uvršča na 5. mesto pri samostojnem podjetništvo in na 3. mesto glede na notranje podjetništvo. Vendar pa se Nemčija (24.) in Francija (25.) pojavita na dnu skupne lestvice, kljub povprečnim rezultatom pri notranjem podjetništvu. Tri najnižje uvrščene države so Grčija (26.), Španija (27.) in Italija (28.). To je zaskrbljujoč znak, saj je evropska konkurenčnost odvisna od osrednjih držav. Estonija, Švedska in Latvija so na vrhu. Ostale nordijske države tudi dosegajo dobre rezultate na skupni lestvici podjetništva in notranjega podjetništva, ter povišajo splošen rezultat kontinenta.

Izsledki raziskave lahko koristijo oblikovalcem podjetniške politike pri oblikovanju politik, ki bi krepile ekonomsko konkurenčnost in vzpodbujale vse vrste podjetništva. Ni namreč treba izbirati med novonastalimi podjetji in notranjim podjetništvom, saj se gospodarstva uspešno razvijajo takrat, ko obstajajo na primerni ravni vse vrste podjetništva.

»V javni debati o podjetništvu je pogosto predstavljen zavajajoč kontrast – dinamični startup podjetniki proti ustaljenim korporacijam. To poročilo o raziskavi graja tak ozek pogled na podjetništvo,« pravi Michael Drexler, vodja investitorskih industrij pri Svetovnem gospodarskem forumu. »Boljši pristop je ustvariti politični okvir, ki omogoča »sodelovalno inoviranje«, kjer si mlada inovativna podjetja in ustaljena podjetja delijo dopolnjujoče vire, s katerimi podpirajo nove ideje.«

»Države bi si morale prizadevati za »zdrav« skupek obeh tipov podjetništva« je dejal Niels Bosma, z Univerze v Utrechtu, ki je tudi soavtor poročila o raziskavi in član Globalnega podjetniškega monitorja. »Samostojno inovativno podjetništvo je pomembno, saj dovoljuje uvedbo in testiranje zelo novih konceptov in idej. Novi podjetniški projekti, ki so bili uspešno vpeljani na trg, bodo verjetno imeli večji vpliv, saj lahko uporabijo vire, ki so na voljo v obstoječem podjetju.«

»Raziskava, ki proučuje samostojno zgodnje podjetništvo v povezavi z notranjim podjetništvom v ustaljenih podjetjih, kaže da ima Slovenija precejšnje rezerve pri obeh tipih podjetništva«, je poudaril Miroslav Rebernik z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, ki je vodja slovenskega tima Globalnega podjetniškega monitorja. »Daje pa tudi pomembno sporočilo, kako nujno je treba spodbuditi oblikovanje in izvajanje ustreznih izobraževalnih programov in učnih metod, ki bodo razvijale podjetniške kompetence in mlade ljudi na začetku njihove poklicne poti oborožile z znanjem in veščinami za kreiranje novih podjemov, bodisi v samostojnem podjetju ali v okviru obstoječega podjetja.«

Celotno poročilo je na voljo: http://www3.weforum.org/docs/WEF_Entrepreneurship_in_Europe.pdf

-----:::-----

GERA and GEM  

The Global Entrepreneurship Research Association (GERA) je združenje, ki ga sestavljajo Babson College, London Business School in predstavniki Združenja GEM nacionalnih timov. Pod okriljem GERA organizacije se izvaja obsežna svetovna raziskava Globalni podjetniški monitor - GEM (Global Entrepreneurship Monitor), v okviru katere se že vse od leta 1999 proučuje zgodnje faze podjetniške aktivnosti, ustaljena podjetja in dejavnike, ki vplivajo na rojevanje novih podjetij. Nove ugotovitve in vsa globalna, nacionalna ter posebna poročila je mogoče najti na www.gemconsortium.org. Slovenija se je raziskavi pridružila leta 2002, z njo pa smo dobili odgovore na vprašanja, kako podjetna je Slovenija, kam se na področju podjetništva umeščamo v svetovnem merilu ter kako bi podjetništvo lahko pospeševali. Nosilec slovenskega dela raziskave GEM je Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki skupaj z raziskovalci iz ostalih nacionalnih timov tudi aktivno sokreira nadaljnji razvoj vsebine in metodologije raziskave, raziskovalni tim pa sestavljajo prof. dr. Miroslav Rebernik (vodja), prof. dr. Polona Tominc, doc. dr. Katja Crnogaj, prof. dr. Karin Širec, doc. dr. Barbara Bradac Hojnik in mag. Matej Rus. Raziskavo GEM podpirajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT) ter Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Novo poročilo o Evropskih skritih podjetnikih je GEM pripravil skupaj s Svetovnim gospodarskim forumom (The World Economic Forum), ki je mednarodna organizacija za javno-zasebno sodelovanje (www.weforum.org).

Dodatne informacije:

Doc. dr. Barbara Bradač Hojnik,

Članica tima Global Enterpreneurship Monitor Slovenija

Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru

Telefon: 02 22 90 256

Elektronski naslov: barbara.bradac@um.si