Spoštovani sodelavci in študenti EPF,

S ponosom vas obveščamo, da je v ponedeljkovi izdaji slovenskega dnevnika Večer objavljen obširen, dvostranski intervju z dekanico Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Polono Tominc. Veseli smo, da tudi mediji prepoznavajo naše razvojne korake kot pozitivne premike, ki prispevajo k razvoju posameznikov, družbe in okolja.

Vabimo vas k branju.

Večer, ponedeljek, 13. maj 2024

DR. POLONA TOMINC

Učenje le v predavalnicah ne bo prineslo uspeha

Ne smemo se postaviti v pozicijo zaviranja procesov odhodov podjetij, pravi dekanica EPF Maribor dr. Polona Tominc, bolj je pomembno, da aktivno ustvarjamo okolje, kjer se odhodi ne bodo dogajali

Vsako leto nove generacije študentov in vse več tujih študentov pomembno spreminjajo dinamiko in poživljajo odnose ne samo med učitelji, tudi med študenti na Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF) Univerze v Mariboru, ki jo vodi dekanica dr. Polona Tominc. To je bilo očitno tudi na nedavnem tednu FutureForge (teden inoviranja in kariernega ustvarjanja) na EPF , ki je s povezovanjem študentov in podjetij pokazal, kako pomembna je vloga poslovne šole pri ustvarjanju inovativnega potenciala mladih. Hkrati letošnji prvi prijavni rok kaže na kar 40 do 50 odstotkov več prijav tako na visokošolskem kot univerzitetnem študiju na EPF.

Bolj kot kadarkoli se odpirate v okolje, v katerem ste sicer že dolgo, ampak zdi se, da zdaj to vašo prisotnost okolje bolj zazna. Zakaj je ključna ta povezanost in kaj prinaša študentom in profesorjem?

"Odprtost ima veliko dimenzij. Poleg tega, da se študentsko telo povsem drugače obnaša, kadar je raznoliko, dinamično, je ključna tudi odprtost učiteljev. Vedno več privabljamo tako učiteljev kot raziskovalcev iz tujine. In tu je še pomembna odprtost v gospodarstvo. Res rada velikokrat poudarim, da se mogoče ne zavedamo dovolj tega, kako močno najprepoznavnejše mednarodne akreditacije (ki jih fakulteta ima) prispevajo k razvoju ekonomsko poslovne šole kot pomembnega generatorja razvoja in družbenega vpliva na okolje. Dobre prakse, ki si jih v mreži akreditiranih poslovnih šol izmenjujemo, prilagajamo svojemu okolju, z odprtostjo znamo zbirati vtise, prakse, jih pravilno predvideti, vedeti, kako jih umestiti v naše okolje, hkrati pa se povezujemo z najboljšimi poslovnimi šolami na svetu. Obnovili smo akreditacijo AACSB za vse naše študijske programe, kar je za nas res pomembna akreditacija, saj jo ima v svetu le šest odstotkov najboljših poslovnih šol, in zdaj smo v postopku še za drugo akreditacijo za naš magistrski študijski program. Veliko vlogo pri tem povezovanju v okviru akreditacijskih mrež ima tudi osebni stik. Zato smo nedavno ustanovili mednarodni svetovalni odbor, kjer smo se povezali z dekani in direktorji vrhunskih, mednarodno akreditiranih poslovnih šol, Kelley School of Business z Indiana University pa z Rajagiri Business School, ki je iz Indije (iz Indije prihaja veliko naših odličnih študentov), prav tako z eno najboljših šol iz Poljske ter iz Nemčije, iz regionalno bližnjega okolja pa z Ekonomsko fakulteto iz Zagreba. V okviru mednarodnega svetovalnega odbora si izmenjujemo poglede, predvsem v smislu strateškega razmišljanja. Odprtost torej ne pomeni le nekaj tujih študentov, ampak da si kot šola razširimo obzorje. Da znamo razmišljati na način, da vzamemo v poštev in razumemo pomen mnenj in idej, ki prihajajo od povsod drugod."

Ključno je tudi povezovanje z gospodarstvom.

"Te stvari gredo z roko v roki, ne more poslovna šola delati na enem področju, na drugem pa ne. Razvili smo karierno partnerstvo s podjetji, kjer ponujamo podjetjem tudi tesnejše povezovanje na študijskih področjih, ki posamezna podjetja zanimajo, ker se nam vendarle zdi, da je naše osnovno poslanstvo to, da izobražujemo kakovosten kader za okolje, v katerem smo. Tudi demografska slika je takšna, da je pomembno, da imamo pritok kakovostnih, talentiranih, zavzetih mladih ljudi, zato so odlični študenti iz Indije in iz drugih delov sveta pomemben vir. Gre tudi za zagotavljanje kakovostnih diplomantov s kakovostnim znanjem in podjetja so za to zelo zainteresirana."

Maribor je v nehvaležnem položaju, podjetja se selijo, uprave odhajajo, tudi te okoliščine gotovo čutite ali jih vsaj morate imeti v oziru. Kaj to pomeni za vas?

"Ne smemo se postaviti v pozicijo zaviranja procesov odhodov, v neko obrambno pozicijo. Bistveno bolj se mi zdi pomembno to, kot pravim, da aktivno ustvarjamo okolje, kjer se to ne bo dogajalo ali pa - če se bo dogajalo -, da ga bo nadomestilo drugo dinamično, živahno dogajanje. Zato mislim, da je vloga izobraževalnih inštitucij, kot je recimo univerza ali pa fakulteta, v tem, da aktivno razmišljamo o tem, kako oblikovati kakovostni kader. In kako bo ta kakovostni kader ustvarjal okolje, kamor si bodo podjetja želela priti. Saj ni edino pomembno, da je sedež podjetja tukaj. Lahko je tukaj razvojni center, veliko takih primerov se je v preteklosti pokazalo za zelo učinkovite. Lokacija sedeža zagotovo ima določeno vlogo, ampak lahko je tudi razvojni ali inovacijski center pomemben generator razvoja, inovacij, menedžmenta in kakovostnih delovnih mest. Če vidi kapital neko svojo drugo pot, je ne vidi zato, ker mu Maribor kot mesto ni všeč, ali pa zgolj zato, ker je bil nekdo nekje bolj agresiven - nekdo, nekje drugje je pripravil okoliščine, kjer podjetje vidi boljše možnosti za svoj razvoj. Veliko je v tem, kakšne so razmere, da se podjetje, veriga, multinacionalka razvija. Šola, fakulteta, univerza, lahko aktivno pripomore k temu, da izobražuje diplomante z odličnim znanjem, take, ki se ne bodo bali razmišljati inovativno, ki jih ne bo strah prihodnosti in ki ne bodo iskali svoje poti izključno nekje zunaj Maribora. Če študente med študijem povezujemo z gospodarstvom, bo tudi zato gospodarstvo prihajalo v Maribor, študentom pa ob zaključku študija ne bo treba zapuščati regije, ker se bodo med študijem tukaj že integrirali v poslovni prostor. In temu je med drugim namenjen teden FutureForge, ki smo ga nedavno organizirali na naši fakulteti in postaja naš vsakoletni dogodek."

So pa prav zdaj pomisleki, da ti diplomanti ravno zaradi odhodov podjetij ali selitve njihovih uprav ne bodo imeli dovolj kakovostnih delovnih mest. Je torej zdaj čas, ko se tudi akademsko okolje mora oglasiti, reči, da ni dobro, da tako siromašimo okolje, v katero vzgajamo in izobražujemo visokokakovostne kadre?

"Z vidika preprečevanja ni pričakovati posluha, če ni za tem tudi dovolj močnih argumentov, ki ne samo, da bi preprečili odhode, pač pa bi dejansko pritegnili razmisleke o prihodih in priselitvah podjetij in uprav. Poleg tega, da univerza omogoča poglobljeno, argumentirano razpravo o tem, je prava pot, da se ustvarijo ne samo dogodki, ampak da se dejansko ustvari delovanje, ki bo podjetjem pokazalo, da je to okolje, ki jim omogoča razvoj, tu. Pri nas intenzivno razmišljamo o aktivnostih, ki bodo povezale finančni svet in naše diplomante. Na tem področju imamo akumulirano znanje na fakulteti. Seveda je to področje, ki se zelo intenzivno razvija v zadnjem času, kjer je treba misliti naprej. Z aktivnostjo, z 'živimi' laboratoriji želimo pokazati, kakšna moč znanja je pri nas; govorimo o tem, da diplomante naučimo prepoznavati realne poslovne probleme in da jih hkrati naučimo najti rešitve v realnem času. In še več, te rešitve z mentorji iz podjetij tudi preverjajo v podjetjih samih. Pomembno je, da poslovni svet ve, da je to naše okolje takšno, kjer ni treba ničesar prenesti nikamor drugam, če podjetje išče znanje. Mislim, da je pomembno aktivno soustvarjanje okolja, v katerem bodo podjetja želela ostajati, še bolj pa to, da bodo prihajala podjetja sem."

Omenjate razvoj, omenili ste tudi že razvojne centre v gospodarstvu. Za relevantnost raziskav ima akademsko okolje zelo dragoceno vlogo. Kaj na EPF počnete na raziskovalnem področju?

"Veliko je vidikov, kako lahko fakulteta z raziskavami, ki jih opravlja, koristi na različne načine v družbi, v gospodarstvu, v ekonomski politiki. Veliko je stvari, ki jih počnemo. Treba je izpostaviti, da ustvarjamo, pripravljamo podatkovne podlage za utemeljene odločitve nosilcev ekonomske politike. Naj povem, kako zelo sem ponosna na naše raziskovalce, saj EPF po razmerju med doseženimi raziskovalnimi točkami in številom raziskovalcev sodi v sam vrh Univerze v Mariboru. Kako se to kaže v uporabnih dejavnostih - verjetno veste, da že več kot 20 let na fakulteti poteka raziskava Globalni podjetniški monitor, ki daje izjemno pomembne podlage nosilcem ekonomske politike pri ustvarjanju pogojev za podjetništvo in razvijanje podjetniškega ekosistema. Drugo je področje podatkovne analitike, kjer imamo na inštitutu za finance in umetno inteligenco močno raziskovalno jedro, ki na osnovi raziskovalnih modelov, simulacij, povezanih s strojnim učenjem, postavlja modele na področju zdravstva, nepremičninskih trgov in podobno. Na to se navezuje tudi naša nova smer magistrskega študijskega programa, Podatkovne znanosti v poslovanju. Tudi na področjih, kot je računovodstvo, je družbeni vpliv močan - pri soustvarjanju slovenskih računovodskih standardov, kar pomeni, da pomemben del te strokovne aktivnosti v vseh podjetjih v slovenskem gospodarskem sistemu temelji na znanju, ki prihaja s fakultete. Tudi področje katedre za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja, kjer so vodilni v raziskavah, povezanih s krožnim gospodarstvom, v povezavi s podjetniškim varstvom okolja. Tukaj je močna povezava z gospodarstvom in podlage za različne vidike trajnostnega delovanja podjetij. Močna je raziskovalna skupina na področju ekonomije, ki se ukvarja tudi s konkurenčnim položajem Slovenije na ravni narodnega gospodarstva. Neposredno za poslovno prakso so izredno pomembne raziskave na področju e-poslovanja, na tem področju pa je pomemben tudi vidik razširjanja digitalnih kompetenc med mlade, med starostnike, med skupine, ki potrebujejo na tem področju več pomoči, spodbude. Naj posebej omenim področje družbene odgovornosti, etičnosti v poslovnem svetu, ki je področje, na katerem je fakulteta v bistvu orala ledino takrat, ko o tem poslovni svet še ni razmišljal, sploh pa ne poglobljeno. Tudi področje raziskav na področju človeških virov naj omenim, tudi v širšem regionalnem smislu, pa tudi zelo velike premike, ki se dogajajo na področju marketinga v poslovnem svetu, pa področje menedžmenta, predvsem projektnega menedžmenta, kjer naši raziskovalci že desetletja na nacionalni ravni usmerjajo razvoj tega področja."

Številne generacije so se po zaključku fakultete znašle na trgu dela v takih in drugačnih vlogah. Kako dragoceno je to opolnomočenje s praktičnimi izkušnjami?

"Fakulteta se razvija v dialogih in diskusijah s poslovnim svetom - s programskim svetom fakultete, ki ga sestavljajo gospodarstveniki, preko diskusij na okroglih mizah, forumih, anketne raziskave z mnenji diplomantov po njihovem diplomiranju, ko se znajdejo na trgu dela, ko se znajdejo v prvih službah - vedno in povsod, in to je tudi logično, da so kakovostne praktične izkušnje tisto, kar največ pomeni. Tako podjetjem, diplomantom kot študentom, tudi takrat, ko se šele pripravljajo na to, da bodo diplomirali. Tudi zato se toliko ukvarjamo s tem, da študente naučimo aktivnega reševanja realnih poslovnih problemov. Ja, poznati morajo teorijo, ampak poznati morajo tudi proces, kako odprto razmišljati, da ob znanju pridejo do rešitve problemov, saj samih rešitev še ne moremo oblikovati, ker veliko prihodnjih poslovnih problemov danes niti ne poznamo. Danes moramo tudi že izobraževati diplomante za poklice, ki jih še ni, ampak oni se bodo morali znajti v okolju, da bodo takšne poklice lahko opravljali. Mi jih moramo naučiti tega, da se bodo znali prilagajati. In ni dovolj, da znajo te stvari v učilnici, danes. Tudi to je pomembno, ampak morajo znati razmišljati, da bodo to znali narediti takrat, ko bodo okoliščine bistveno drugačne."

Kaj so danes največji izzivi študentov, kot jih opažate vi, recimo že med študijem in seveda potem, ko se prvič srečajo z neko realnostjo, ko vstopijo na trg dela, kaj so ti izzivi?

"Študenti so različni, saj veste, a na osnovi preteklih let se je pokazalo, da vse ljudi vržejo iz tira dogodki, ki so popolnoma novi. Takšna je bila pandemija, prav tako je kar naenkrat vojna blizu nas. Študente moramo navaditi na to, da se marsikaj lahko zgodi. Ne moremo jih naučiti vsega. Moramo pa jih naučiti, da se bodo znali spopadati z novimi okoliščinami, z novimi dogodki, ki se bodo pojavljali, z novimi vidiki, z novimi poklici. Statično izobraževanje, teoretično izobraževanje, takšno, da pride študent v predavalnico in mu ni treba gledati izven svojih ozkih okvirov, ne bo prineslo uspeha."

So zato danes metode v izobraževalnem procesu tudi drugačne, kot so bile nekoč? Kaj je recimo ključno, da lahko opolnomočite mlade prav za te nenehne spremembe?

"Današnje generacije na drugačne načine sprejemajo informacije. Način podajanja informacij je izjemno pomemben. Digitalne informacije so zagotovo tiste, katerim prilagajamo izvedbo pedagoškega procesa. Pomembne so simulacije, poslovne igre. Zdaj je tukaj umetna inteligenca. Predvsem je treba učiti študente, da vsa tehnološka podpora in umetna inteligenca ni nekaj, kar dela namesto njih in jim ni treba početi ničesar več, ampak da je to orodje, s katerim bodo oni lažje razvili svoje ideje. Seveda potegne to za sabo celo vrsto etičnih vprašanj. Ampak umetna inteligenca je sigurno nekaj, kar je nujno študente naučiti, naučili pa jih bomo to pravilno uporabljati le, če bomo to pravilno uporabljali v pedagoškem procesu. Še vedno po mojem velja to, da mladega človeka zgledi, s katerimi se lahko poistovetijo, učijo največ."

Na kak način spodbujate inoviranje, podjetniški duh? Se da podjetniški duh spodbuditi ali to nekaj, kar je v človeku ali pač ne?

"Raziskave kažejo, da se podjetništva in podjetniških lastnosti da priučiti. Seveda je veliko odvisno od tega, v kakšnem okolju bi se to podjetništvo razvilo, kakšne so kulturne in družbene norme, ki narekujejo in oblikujejo (ali tudi zavirajo) podjetniško obnašanje in iniciative ljudi. Inoviranje, ki je sestavni del podjetništva, lahko vodi v samostojno podjetništvo, v ustanavljanje podjetja, ali pa ne. V Sloveniji je veliko, ogromno notranjega podjetništva, ko zaposleni razvijajo podjetniške ideje za svojega delodajalca. Ne gre zgolj za to, da študent ali pa diplomant razvije svoje podjetje, ampak tudi za to, da je praktično na vseh delovnih mestih treba biti inovativen, če želiš uspešno pristopiti k reševanju poslovnih problemov."

Je tudi gospodarstvo že vključeno v posodabljanje študijskih programov?

"Mi smo zelo aktivno vzpostavili sodelovanje s programskim svetom - gre za skupino predstavnikov podjetij, ki so delno tudi naši alumniji -, z njimi aktivno sodelujemo pri razpravi o tem, kakšni naj bodo študijski programi, predvsem v razpravi o tem, katere kompetence diplomantov morajo študijski programi razvijati. Mnenje gospodarstva smo močno upoštevali pri nedavnih spremembah študijskih programov - omenila sem že razvoj nove smeri Podatkovne znanosti v poslovanju, kjer smo se konkretno pogovarjali o kompetencah, ki bi jih morali imeti študenti, diplomanti, med katerimi so recimo tudi sposobnost dojemanja, sprejemanja in delovanja v digitalnem okolju, uporaba umetne inteligence in podobno."

Socialna ekonomija je že tudi kakorkoli vključena v izobraževalni proces ali je to nekaj, kar se potem preprosto zgodi na trgu?

"Za takšno poslovno šolo, kot smo mi in kakršni hočemo biti, je ključno, da tudi ta vidik zelo močno poudarimo v svojih študijskih programih in v svojem delovanju. Se pravi, da obstajajo še drugi kazalniki uspešnosti poslovanja, ne le dobiček. Da so še drugi vidiki, povezani skozi socialno podjetništvo, skozi trajnostne vidike in ustvarjanje pozitivnih družbenih in okoljskih učinkov."

Naj se spet navežem na lokalno okolje. Imate kdaj občutek, da je mogoče premalo vztrajnosti v podjetništvu? Velikokrat opažamo vznikle podjetniške zgodbe, ki se že po dveh, treh mesecih zaključijo. To je vendarle v nasprotju s tem, kar učite; da je treba narediti poslovni načrt za določeno obdobje, da se je jasno treba zavedati, kdaj lahko tak model postane finančno vzdržen.

"Marsikdo reče, da so mlajše generacije nepotrpežljive. Zagotovo je znanje eden od ključnih dejavnikov, da se informirani spustimo v poslovno odločitev - to se mi zdi ključno. Od podjetniške ideje, od zaznave poslovne priložnosti do tega, da nekdo ustanovi podjetje, ki začne delati, do razvoja ustaljenega podjetja je dolga pot - temu rečemo podjetniški vod, ta pa zelo pušča na vsakem od teh korakov - to je stvarnost, pa ne samo v Sloveniji, povsod. Od nastajajočih podjetnikov jih le del preide do novih podjetnikov in seveda le del potem doživi ustaljeno fazo svojega delovanja. Ključno je po mojem tukaj znanje, pa ne samo znanje o poslovnih modelih, znanje o pripravi poslovnega načrta in tako naprej, ampak tudi podjetniških veščin, ki se jih da priučiti. Izkušnje, ki jih imamo, kažejo, da so praktične izkušnje najpomembnejše; sodelovanje z drugimi podjetniki, pridobivanje praktičnih izkušenj z mentorstvi, podjetniškimi mrežami in podobno, vedno bolj je pomemben ta praktični del. Kot sem že poudarila, ne samo, da znaš ukrepati v neki specifični situaciji, ampak da se naučiš, kako ravnati v okolju, kot je, dinamično, spreminjajoče se, da te ne vrže iz tira vsaka stvar, ki gre malo izven tega, kar si si zamislil, četudi je to zapisano v vrhunskem poslovnem načrtu."

Avtor: Mitja Sagaj/Večer

Foto: Andrej Petelinšek/Večer