Delavnica Viharjenje možganov – angl. Brainstorming

Kategorija: Družbena odgovornost

06 marec 2017 ob 08:00

R0.1 (Razlagova 14)

EPF

tjasa.strukelj@um.si

Na Ekonomsko-poslovni fakulteti sta doc. dr. Tjaša Štrukelj in mag. Vesna Kovačič v ponedeljek, 6. marca 2017 ob 8:00 uri v predavalnici R0.1 izvedli delavnico, na kateri so študenti z uporabo metode Viharjenja možganov razvijali kompetenci ustvarjanja uporabnih in izvirnih idej, s katerima bodo lahko izboljšali svojo študijsko in delovno učinkovitost ter tako prispevali tudi k boljšanju svoje zaposljivosti. Metodo Vihranja možganov na Ekonomsko-poslovni fakulteti že uporabljamo, a smo jo pred kratkim dodatno razvili in še dopolnili v okviru projekta Erasmus+ “The acceleration method of development of transversal competences in the students’ practical training process”. V projektu razvijamo proces različnih metod ustvarjalnega praktičnega poučevanja, s katerimi želimo omogočiti razvoj izbranih prečnih ali prenosljivih kompetenc študentov.

Mag. Vesna Kovačič, ki je zaposlena na SrCi – Inštitutu za sistemsko razmišljanje in celostno inoviranje Maribor, sodeluje z Ekonomsko-poslovno fakulteto pri izvedbi projekta Po kreativni poti do znanja z naslovom Reševanje bivalnega problema za hitrejše osamosvajanje mladih. V tem projektu dokazujemo, da je kompetence mladih možno ciljno razvijati in jih v še času študija povezati s kompetencami na konkretnem delovnem mestu, zanj potrebnimi znanji in izkušnjami. A za kaj takšnega morajo študentje čim prej ozavestiti, kdaj tekom študija razvijajo prečne ali prenosljive kompetence in njihov razvoj bolj ciljno usmerjati razvijati. To lahko dosežemo med drugim tudi z uporabo metode Viharjenja možganov.

V okviru omenjenega Erasmus+ projekta (http://www.awt.org.pl/projekty/o-projekcie/?lang=en) smo najprej raziskali obstoječe stanje v visokem šolstvu držav partneric projekta (sodeluje 8 partnerjev iz 4 držav). Potem smo raziskali, katere metode se najpogosteje uporabljajo pri formalnem, neformalnem in samostojnem pridobivanju znanja. Zbrali smo 85 metod praktičnega poučevanja in jih razvrstili po pomembnosti glede na njihov vpliv na raziskovane prečne ali prenosljive kompetence. Izdelali smo matriko. Metoda Viharjenje možganov je bila v tej matriki razvrščena na tretje mesto.

Na začetku delavnice Vihranja možganov smo pojasnili individualno izvajanje metode (z elementi skupinskega dela), skupinsko izvajanje metode in izpostavili sposobnosti, ki jih bomo v okviru razvoja posamezne kompetence posebej nagovarjali (na to smo bili pozorni tekom celotne izvedbe delavnice). Študentje so reševali primer iz lesne industrije. Predstavljena so jim bila izhodišča naloge: (1) primer družinskega podjetja, ki ima na razpolago dovolj lesa, tudi v lastnih gozdovih, (2) obstoječe strateško poslovno področje (SPP 1), v okviru katerega izdelujejo leseno kolo za otroke, (3) obstoječi trg Slovenija, (4) izbrana večja mesta bivše Jugoslavije ciljni trgi. Študenti so iskali razvojne možnosti podjetja za uvedbo novega SPP 2. Vedeli so, da iščejo rešitev za proizvodnjo novega inovativnega izdelka – a na začetku niso vedeli katerega izdelka ? Pri iskanju možnosti za razvoj novega strateškega poslovnega področja podjetja je bilo potrebno posebno pozornost usmeriti v upoštevanje dejavnikov uspešnosti ustanavljanja in razvoja podjetja, kar je bil pravzaprav osrednji vidik obravnavanega primera!

Skozi delavnico so študentje opozorili na 231 vidikov, med njimi poiskali 145 različnih povezav in z upoštevanjem pristopa sinergije po principu 1 + 1 = 3 z uporabo različnih variant metode Viharjenja možganov razvili vsak svojo prioritetno razvojno idejo novega izdelka. Slednjo so ustno predstavili  in nato s samolepilnim listkom nalepili na tablo. Po skupinski diskusiji, v kateri smo izpostavili možne prednosti in slabosti izbranih idej, ozavestili katere priložnosti in nevarnosti nagovarjajo in analizirali, ali jih izbrani dejavniki uspešnosti podpirajo, so študentje ideje ocenili. Vsak je izbral 3 najboljše ideje in jim dodelil 3, 2 ali 1 točko. Potem so med najvišje ocenjenimi idejami iskali povezave in sinergije. Kot najbolj izvirno so študentje izbrali idejo Glumping hiške –lesene hiške, ki uporabnikom približa čar kampiranja (angl. camping)  in udobje bivanja v hotelu (angl. glamour). Za izbrano idejo so študenti razvili slogan: »Udobno se namesti in ekološko ozavesti«. K temu so dodali še kratek medijski oglas: »Uživaj s super e-radijem, z lesenko v rokah [leseno »steklenico«] in udobnimi cokli na nogah. Vabljeni v Glamping hiško sredi neokrnjene narave!« S tem so želeli poudariti svojo osredotočenost na različne lesene izdelke skozi vse faze razvoja nove strateške poslovne rešitve podjetja.

Predavateljici sta na podlagi izvedbe delavnice Vihranja možganov pripravili predlog za poenostavitev poteka izvedbe procesa tovrstnih  delavnic, kar je razvidno iz tabele v nadaljevanju. 

 

Individualno delo z elementi skupinskega dela

Skupinsko delo

Oznaka

Vidiki

Povezave

Sinergije

Evalvacija

Sinteza

Odločitev

Vhod

problem

top 3 vidiki

top 3 vidiki + top 3 povezave

1 ideja (sinergija) vsakega študentov

top 3 ideje

skupna ocena top 3

A

iskanje

iskanje

iskanje

Diskusija

ocena prednosti in slabosti

ocenjevanje pomembnosti (3–2–1 točka)

B

dopolnjevanje

dopolnjevanje

dopolnjevanje

ocenjevanje pomembnosti (3–2–1 točka)

ocena priložnosti in nevarnosti

1 skupna ideja

 

C

izbor

izbor

Izbor

Izbor

ocena dejavnikov uspešnost

1 udarni stavek (marketinško)

Rezultat

top 3 vidiki

top 3 povezave

1 izbran izdelek (ključna beseda)

1 udarna poved

top 3 ideje

skupna ocena top 3

ocena razvoja kompetenc

Udeleženci smo bili na koncu delavnice z rezultati izvedbe zelo zadovoljni, študentje so svoje študijske dosežke zaradi jasne usmerjenosti na rezultat ocenili kot odlične. Z uporabo metode Viharjenje možganov pri reševanju zastavljenega poslovnega problema in upoštevanju izbranih dejavnikov uspešnosti smo učinkovito upravljali razvoj kompetenc študentov, kar je za bodoče iskalce zaposlitve posebej pomembno.

Vabljeni k spoznavanju uporabnosti sodobnih metod poučevanja, s katerimi lahko trajnostno razvijamo in ciljno usmerjamo kompetence študentov!

Reportažo pripravili mag. Vesna Kovačič in doc. dr. Tjaša Štrukelj

Nazaj na dogodke