Izid Slovenskega podjetniškega observatorija 2017

SPOROČILO ZA JAVNOST

Slovenska podjetja in krožno gospodarstvo

 

Slovenski podjetniški observatorij 2017

 

(Maribor, 28. 2. 2018) Ob ukrepih za spodbujanje ustanavljanja kakovostnih novih podjetij, se mora Slovenija s svojimi ukrepi bolj učinkovito lotiti izboljšanja ekonomskega in konkurenčnega položaja obstoječih podjetij. Slovenija, ki se je med prvimi državami v Evropi aktivno pridružila naporom za uvedbo krožnega gospodarstva, je stopila na dolgoročno pot, ki je ključnega pomena za blaginjo gospodarstva in podjetij.

 

V letu 2016 je bilo v Sloveniji 124.058 podjetij, od tega petina gospodarskih družb z 0 zaposlenimi, skoraj tri četrtine mikro podjetij, 4,5 % malih podjetij, manj kot odstotek srednje velikih podjetij in le petina odstotka velikih podjetij. Slovenska podjetja so skupaj s samozaposlenimi nudila delo 543.371 ljudem, ustvarila 3,5 milijarde evrov neto poslovnega izida in 22 milijard evrov dodane vrednosti. Več kot tretjino dodane vrednosti so ustvarila velika podjetja, medtem ko preostali slabi dve tretjini mikro, mala in srednja podjetja. Več kot tretjina dodane vrednosti v letu 2016 je bila ustvarjena v predelovalnih dejavnostih. Prihodek od prodaje na tujem trgu, kjer je bila ustvarjena skoraj tretjina vsega prihodka slovenskega gospodarstva (32,5 milijarde evrov), se je glede na leto 2015 povečal za skoraj petino. Več kot polovico izvoznega prihodka so ustvarile predelovalne dejavnosti, ki so svoj izvoz povečale za skoraj desetino glede na preteklo leto. V nefinančnem sektorju gospodarstva EU-28 leta 2015 je bilo več kot 23 milijonov podjetij, ki so zaposlovala skoraj 138 milijonov ljudi in ustvarila 7.030 milijard evrov dodane vrednosti. Največji delež podjetij, zaposlenosti in dodane vrednosti je pripadal storitvenemu sektorju.

Prof. dr. Dijana Močnik je ob tem poudarila: »Precej manjša povprečna produktivnost slovenskega delavca je zagotovo povezana z ustanavljanjem številnih podjetij, ki ne ustvarjajo nove vrednosti in ne rastejo. Ustanavljanje novih podjetij brez potenciala rasti, zagotavljanja delovnih mest in ustvarjanja dodane vrednosti ne prinaša blagostanja družbi, pač pa nekaterim morda le kratkoročno in parcialno rešuje specifično situacijo. Najbolj očitno je to zaznati v izjemnem porastu števila podjetij v dejavnosti strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih v Sloveniji, ki jih je bilo največ v nefinančnem sektorju gospodarstva Slovenije. In prav v tej dejavnosti je bila produktivnost najnižja.«

Drugi del Slovenskega podjetniškega observatorija 2017 se podrobneje posveča krožnemu gospodarstvu, ki je v zadnjih letih pridobilo pozornost svetovne javnosti zaradi priznanja, da sta varnost oskrbe z viri in učinkovita raba virov ključnega pomena za blaginjo gospodarstev in podjetij. Osredotočamo se na proučevanje krožnega gospodarstva z vidika MSP kot ene izmed skupin deležnikov, ki pomembno vpliva na implementacijo krožnega gospodarstva v poslovno prakso. S tem namenom je poglavje sestavljeno iz teoretičnega okvirja krožnega gospodarstva, katerega namen je dvigniti ozaveščenost in informiranost med podjetji in posamezniki, ter iz praktičnih vidikov implementacije krožnega gospodarstva na ravni podjetij vključno s študijo primera, ki prikazuje stanje in možnosti uporabe ekodizajna v slovenskih MSP na področju gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti.

Prof. dr. Karin Širec izpostavlja: »Slovenija se je aktivno pridružila naporom za uvedbo krožnega gospodarstva. Proces, v katerega je stopila, zahteva večfazni pristop, začenši z dvigovanjem ozaveščenosti in poznavanja koncepta krožnega gospodarstva, tako med posamezniki – odjemalci, kot med podjetji in podpornimi institucijami.«

Z vidika MSP je ključnega pomena sistemski pristop k implementaciji krožnega gospodarstva. Ugotavljamo, da je za podjetja na voljo vse več kazalnikov, metod in orodij, s katerimi lahko merijo krožnost svojih procesov. Ker je koncept krožnega gospodarstva v začetnih fazah razvoja, je rezultatov in učinkov njegove implementacije zelo malo. Ob tem razpoložljive študije učinkov krožnega gospodarstva uporabljajo različne pristope, zato je primerjava rezultatov zelo otežena.

Prof. dr. Barbara Bradač Hojnik ugotavlja: »Za podjetja je na voljo vse več informacij o uvajanju načel krožnega gospodarstva v poslovno prakso, vključno s primeri dobrih praks, orodji in priročniki, katerih uporaba in zgledi lahko pripomorejo k hitrejšemu in uspešnejšemu implementiranju koncepta.«

Analiza področja ekodizajna kot dela krožnega gospodarstva v zadnjem delu monografije je pokazala, da se je v zadnjem desetletju največ ukrepov ekodizajna nanašalo na ravnanje z odpadki. Velik neizkoriščen potencial za izboljšave ostaja v fazi načrtovanja za pridobivanja materialov ter načrtovanja za uporabo. Podjetnike zelo pritegnejo ukrepi za višjo energetsko učinkovitost v vseh fazah okoljskega življenjskega cikla. Kljub nenehnemu razvoju orodij in opreme za podporo poslovanju, podatki iz literature in prikazane študije primera jasno kažejo na to, da večina MSP sploh ne uporablja nikakršnih orodij za trajnostno upravljanje podjetij. Videti je, kot da MSP še vedno niso prepoznala koristi trajnostnega poslovanja.

»Večina managerjev je prepričanih, da je vključevanje ekodizajna v razvoj predrago, kar kaže na nerazumevanje samega koncepta ekodizajna. Ob tem ugotavljamo, da podjetja niso dovolj seznanjena in se ne zavedajo okoljskih vplivov, ki jih posredno povzročajo že v zgodnjih fazah življenjskega cikla proizvodov,« dodaja prof. dr. Matjaž Denac.

 

Raziskavo Slovenski podjetniški observatorij, ki že vse od leta 2000 kontinuirano spremlja stanje slovenskih podjetij in podaja sliko slovenskega podjetništva, je v letu 2017 financiralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo preko Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT) ter Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Publikacija je brezplačno dostopna na: http://ipmmp.um.si/slovenski-podjetniski-observatorij/spo-monografije/

 

Podrobnejše informacije lahko prejmete pri:

Prof. dr. Karin Širec

Univerza v Mariboru

Ekonomsko-poslovna fakulteta

Inštitut za podjetništvo in management

malih podjetij

Tel: 02/ 22 90 114

e-mail: karin.sirec@um.si

 

Prof. dr. Dijana Močnik

(analiza podjetij)

e-mail: dijana.mocnik@um.si

Prof. dr. Barbara Bradač Hojnik

(krožno gospodarstvo)

e-mail: barbara.bradac@um.si

Prof. dr. Matjaž Denac

(krožno gospodarstvo – primer ekodizajna)

e-mail: matjaz.denac@um.si