Stroškovni model obratovanja čistilne naprave za čiščenje odpadnih komunalnih vod

Kategorija: Vabljena predavanja

Od: 11 april 2019 ob 12:00

Do: 11 april 2019 ob 14:00

S2.1

Katedra za računovodstvo in revizijo

andreja.lutar@um.si

Na Ekonomsko-poslovni fakulteti izvajamo v prvem letniku podiplomskega magistrskega programa predmet Trajnostno računovodstvo, pri katerem študente seznanjamo z vsebinami trajnostnega računovodstva, tako finančnega kakor tudi stroškovnega in poslovodnega. 
12. 4. 2019 smo v okviru predmeta Trajnostno računovodstvo gostili predavateljico iz prakse mag. Barbaro Šuster, direktorico podjetja ESOT-Invest, d.o.o., ki se ukvarja z investicijami v hlajenje in čiščenje odpadne vode. Mag. Barbara Šuster je študentom predstavila komunalne čistilne naprave in pomen čiščenja komunalne odpadne vode.
Odpadne vode iz gospodinjstev in industrije imajo velik vpliv na onesnaževanje okolja, zato je potrebno njihovo čiščenje, saj pitna voda obsega le 1 % vseh razpoložljivih voda. Zato je zelo pomembno, da pitne vode ne uporabljamo za namene, za katere lahko uporabljamo tudi prečiščeno odpadno vodo. Čistimo pa jo v čistilnih napravah. Predstavila je predvsem tehnologijo konvencionalnega čiščenja odpadne vode, ki jo v komunalnih čistilnih napravah, največkrat uporabljajo.

Čistilna naprava, kakršna je na naslednji sliki, odstrani iz vode tako grobe delce, v prvem bazenu, kakor tudi različne kemijske spojine, ki škodljivo vplivajo na okolje, v drugih bazenih, zato je postavljena na  veliki površini.

Ker pa je ravno velika površina v velikih mestih problem, obstajajo tudi drugačne čistilne naprave, kjer v enem bazenu poteka več postopkov čiščenja. Na koncu čiščenja pa ostane odpadni mulj, ki vsebuje veliko škodljivih kemičnih snovi. Tega je potrebno odstraniti, običajno sežgati, česar pa v Sloveniji ni mogoče. Zato predstavlja strošek prevoza odpadnega mulja enega izmed največjih stroškov delovanja čistilne naprave. Da bi bilo potrebnih čim manj prevozov, je potrebno odpadni mulj čim bolj posušiti, da zmanjšajo njegovo prostornino in težo in ga lahko čim več odpeljejo z enim tovornjakom. Tudi ta postopek poteka v čistilni napravi.

Čiščenje odpadne komunalne vode občine zaračunavajo občanom, pomembno pa je, kako oblikujejo takso, ki jo zaračunavajo. Če je bila še pred tremi leti le šibka povezava med stroškovno ceno čiščenja odpadne vode in prodajno ceno čiščenja le-te, pa je sedaj ta povezava vse močnejša, saj večina občin že dela kalkulacije stroškovne cene. Raziskava mag. Barbare Šuster, ki jo je obdelala v magistrski nalogi in predstavila študentom v predavanju, je bila usmerjena v to, da bi čim enostavneje izračunali stroškovno ceno obratovanja čistilne naprave. Ker občine v času raziskave še niso zbirale vseh podatkov o stroških, je iz zbranih podatkov lahko izračunala le malo več kot 50 % stroškovne cene na podlagi podatkov o vrednostih samo treh vrst ključnih stroškov. Ker ni potrebno natančno spremljati vseh vrst stroškov, da bi izračunali večji del stroškovne cene, to zelo poenostavi preračunavanje stroškovne cene. 

Mag. Šusterjeva je predstavila čiščenje komunalne čistilne naprave, ki poteka v občinah in je lahko zelo obsežno, saj vsak prebivalec povprečno povzroči 150 litrov odpadne vode na dan. Velika podjetja pa imajo pogosto lastne čistilne naprave, zlasti tam, kjer gre za spiranje nevarnih snovi v vodo. Te vrste čistilnih naprav pa nam je pri prvem predavanju pri predmetu Trajnostno računovodstvo predstavil mag. Luka Žirovec v četrtek, 28.3.2019, ki je izvedel predavanje na temo Predračunavanje stroškov čiščenja odpadne vode. 

Mag. Luka Žirovec je študentom predstavil dve metodologiji čiščenja: membransko čiščenje (reverzno osmozo) in elektrokemijsko čiščenje (elektrokoagulacijo/elektroflotacijo/ elektrooksidacijo) in za kakšno čiščenje je primerna posamezna metoda. Predavanje je bilo zelo zanimivo tudi zaradi tega, ker je metodologija elektrokemijskega čiščenja nova tehnologija, ki se v podjetjih še redko uporablja, ima pa številne prednosti pred bolj pogosto uporabljeno tehnologijo membranskega čiščenja. Z obema pa primerno odpravimo večje delce in okolju škodljive kemične snovi. 

Predstavil je tudi raziskave na področju čiščenja odpadnih vod z metodo elektrokemijskega čiščenja in stroškov tovrstnega čiščenja, ki jih je proučil v svoji raziskavi, in predstavljajo podlago za ugotovitve o primernosti uporabe te metode in možnosti kombiniranja le-te z drugimi načini čiščenja. 

Mag. Žirovec je v svojem predavanju predstavil presojo sprejemljivosti investicije v zamenjavo stare čistilne naprave, ki uporablja tehnologijo membranskega čiščenja, z novo čistilno napravo, ki uporablja metodo elektrokemijskega čiščenja. Zato je moral proučiti tako začetno investicijo, kakor tudi vse stroške obratovanja obeh čistilnih naprav in jih ustrezno diskontirati. 

V predavanju je predstavil učinek čiščenja stare in nove metode in tudi primerjalno neto sedanjih vrednosti in ugotovitve, do katerih je prišel pri raziskavi. 

Obe predavanji sta bili zelo zanimivi in poučni in sta nam približali delovanje čistilnih naprav. 

Pripravila: doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek

Nazaj na dogodke