Preverjanje znanja

Izpitni red

Prijava na izpit

Redni udeleženci izobraževanja lahko pristopijo k vsem redno razpisanim izpitnim rokom, izredni pa k vsem razpisanim izpitnim rokom.

Študenti, ki so letos prvič vpisani v določen letnik, lahko k opravljanju izpitov v zimskem izpitnem obdobju pristopijo le k predmetom zimskega  semestra, torej k predmetom, katerih predavanja so že zaključena. K izpitom predmetov letnega semestra lahko pristopijo šele po koncu letnega semestra. 

Prijavo na izpit študent opravi preko AIPS-a najkasneje 5 dni pred izpitnim rokom.

Študent lahko izpit opravlja skupno največ 6-krat.

 

 

Plačilo izpitov

Študenti se na vse izpite prijavljajo elektronsko preko AIPSa (tudi na izpite, ki so plačljivi).

​Po izpitu prejme študent položnico z računom po pošti, cenik UM je objavljen na povezavi http://www.um.si/studij/financiranje/Documents/CENIK 

 

 

Odjava od izpita

Na osnovi 23. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je postopek odjave od izpita sledeč:

Študent lahko odjavi izpit najkasneje 2 dni pred izpitom. Odjava je elektronska na predpisanem obrazcu. V utemeljenih primerih je odjava lahko tudi pisna in se na predpisanem obrazcu odda pristojnemu referatu članice univerze. 

Študent, ki iz opravičljivih razlogov ne pride na izpit ali izpit pravočasno odjavi, lahko opravlja izpit v prvem naslednjem razpisanem roku. 

Študent, ki brez opravičljivega razloga ne pristopi k izpitu na dan, ki je bil zanj določen, ali če izpita ne odjavi pravočasno, sme opravljati izpit šele v drugem naslednjem izpitnem roku.

Če študent zaradi opravičljivega razloga ni pristopil k izpitu in izpita ni pravočasno odjavil, se upošteva, da je izpit odjavil pravočasno, če v roku 3 delovnih dni po izpitnem roku v referat dostavi ustrezna pisna dokazila. O ustreznosti dokazil v roku 3 dni odloči strokovna služba. 

Študent oz. oseba brez statusa študenta, ki se prijavi na izpit, ki je v skladu s cenikom plačljiv, tega ne plača, če se na podlagi dokazil ugotovi, da na izpit ni prišel iz opravičljivih razlogov ali ga je pravočasno odjavil, medtem ko so tisti, ki brez opravičljivega razloga ne pristopijo k izpitu na dan, ki je bil zanje določen, ali če izpita ne odjavijo pravočasno, izpit dolžni plačati.

Obrazci

Komisijski izpit

Pred izpitno komisijo se opravljajo izpiti ali ponavljajo izpiti z namenom zvišanja ocene na pisno zahtevo študenta ali nosilca učne enote, obvezno pa se pred izpitno komisijo opravlja 4. in vsak naslednji izpit. Postopek komisijskega izpita:

  1. izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje dekan na predlog predstojnika katedre oz. oddelka, kjer so ustanovljeni inštituti pa lahko tudi na predlog predstojnika inštituta. V komisijo se imenuje tudi nosilec konkretne učne enote. Za predmete, katerih nosilec je dekan članice, izpitno komisijo imenuje prodekan članice, odgovoren za študijske zadeve. V primeru zadnjega možnega opravljanja izpita sta prisotna dodatna člana izpitne komisije, in sicer dekan članice brez možnosti glasovanja in en član iz vrst visokošolskih učiteljev z možnostjo glasovanja, ki ga imenuje ŠS članice. V primeru neodločenega glasovanja odloči dekan.
  2. Način opravljanja komisijskega izpita je takšen, kot je določeno v učnem načrtu posamezne učne enote.
  3. Delo izpitne komisije poteka tako, da vprašanja oblikuje visokošolski učitelj, ki je nosilec konkretne učne enote, lahko pa tudi visokošolski učitelj, habilitiran za to predmetno področje. Po končanem preverjanju se komisija posvetuje in oceni znanje študenta z večino glasov.
  4. V kolikor je ocena izpitne komisije v primeru zadnjega možnega opravljanja izpita negativna, negativna pa je tudi ocena komisije, ki preveri ustreznost ocene v primeru postopka ugovora študenta zoper oceno po 28. členu tega pravilnika, se ravna v skladu z 2. odstavkom 11. člena tega Pravilnika (»Študent lahko posamezni izpit opravlja skupno največ osemkrat. V primeru, da študent tudi v zadnjem možnem opravljanju ne opravi posameznega izpita, se ga izpiše iz študijskega programa, po katerem je doslej študiral. Tak študent se lahko v skladu z zakonskimi možnostmi ponovno vpiše v drug študijski program, pri čemer se kot drug študijski program ne štejeta menjava načina študija in nov študijski program, ki nadomešča obstoječega.«).
  5. Študent lahko v roku 8 dni na podlagi 28. člena tega pravilnika sproži postopek ugovora zoper oceno. 

Ocenjevanje znanja (26. člen pravilnika)

Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativna ocena je nezadostno (od 5 do 1). Doseženo oceno pri učni enoti praviloma vpiše nosilec, lahko pa tudi izvajalec izpita, ki je ustrezno habilitiran visokošolski učitelj. Pri delovni in pedagoški praksi ter nastopih in/ali če tako določa študijski program, se znanje ocenjuje kot zelo uspešno, uspešno in neuspešno. Delovno in pedagoško praktično usposabljanje ter nastopi in/ali če za učno enoto tako določa študijski program, se ocenjuje kot opravil ali ni opravil.

Študentu za skupno pozitivno oceno na izpitu ali komisijskem izpitu ni potrebno odgovoriti na vsa vprašanja. Če študent ne odgovori na prvo vprašanje, mu mora izvajalec izpita omogočiti, da odgovarja na naslednja vprašanja in ga ne sme izločiti iz nadaljevanja preverjanja znanja.

Ocenjevalna lestvica EPF

 

Odlično

(10)

Prav dobro

(9)

Prav dobro

(8)

Dobro

(7)

Zadostno

(6)

Nezadostno

(5-1)1

 

92 – 100 %

84 – 91 %

76 – 83 %

66 – 75 %

56 – 65 %

0 – 55 %

Študent izkaže

izstopajoče, izjemne dosežke.

zelo kakovostne dosežke.

kakovostne dosežke.

kakovostne dosežke s pomanjkljivostmi.

dosežke na minimalni sprejemljivi ravni.

dosežke pod minimalno sprejemljivo ravnjo.

Znanje (kognitivna domena, ki vključuje: pomnjenje, razumevanje, uporabo, analizo, sintezo, ovrednotenje ter ustvarjanje)

izstopajoče, izjemno znanje.

zelo kakovostno znanje.

kakovostno znanje.

kakovostno znanje s pomanjkljivostmi.

znanje na minimalni sprejemljivi ravni.

znanje pod minimalno sprejemljivo ravnjo.

Spretnosti in veščine (vključuje obvladovanje postopkov, ravnanje s sredstvi in orodji)

izstopajoče, izjemno obvladovanje postopkov, sredstev in orodij na ekspertni ravni (učinkovito, le z manjšimi napakami, dela varno z visoko stopnjo avtomatizma).

zelo kakovostno obvladovanje postopkov, sredstev in orodij.

 

kakovostno obvladovanje postopkov, sredstev in orodij

kakovostno obvladovanje postopkov, sredstev in orodij s pomanjkljivostmi

obvladovanje postopkov, sredstev in orodij na minimalni sprejemljivi ravni.

obvladovanje postopkov, sredstev in orodij pod minimalno sprejemljivo ravnjo.

Razreševanje problemov

izstopajoče, izjemno razreševanje problemov v znanih in neznanih okoliščinah.

zelo kakovostno razreševanje problemov v znanih in neznanih okoliščinah.

 

kakovostno razreševanje problemov v znanih in neznanih okoliščinah.

kakovostno razreševanje problemov v znanih in neznanih okoliščinah s pomanjkljivostmi

razreševanje problemov na minimalni sprejemljivi ravni.

razreševanje problemov pod minimalno sprejemljivo ravnjo.

Ustvarjalnost in inovativnost (sposobnost kreiranja in izboljševanje  spoznanj, postopkov, rešitev in izdelkov).

izstopajoče, izjemno ustvarjanje in izboljševanje spoznanj, postopkov, rešitev in izdelkov.

zelo kakovostno  ustvarjanje in izboljševanje spoznanj, postopkov, rešitev in izdelkov.

kakovostno ustvarjanje in izboljševanje spoznanj, postopkov, rešitev in izdelkov

kakovostno ustvarjanje in izboljševanje spoznanj, postopkov, rešitev in izdelkov s pomanjkljivostmi

ustvarjanje in izboljševanje spoznanj, postopkov, rešitev in izdelkov na minimalni sprejemljivi ravni.

ustvarjanje in izboljševanje spoznanj, postopkov, rešitev in izdelkov pod minimalno sprejemljivo ravnjo.

Iniciativnost in podjetnost (sposobnost dajanja in izpeljave pobud)

izstopajočo izjemno iniciativnost in podjetnost

visoko stopnjo iniciativnosti in podjetnosti

iniciativnost in podjetnost nad sprejemljivo ravnjo.

iniciativnost in podjetnost na sprejemljivi ravni.

iniciativnost in podjetnost na minimalni sprejemljivi ravni.

iniciativnost in podjetnost pod minimalno sprejemljivo ravnjo.

Transfer znanj (sposobnost prenosa znanj v nove okoliščine.)

izstopajoč, izjemen prenos znanj.

zelo kakovosten prenos znanj.

kakovosten prenos znanj.

kakovosten prenos znanj s pomanjkljivostmi.

prenos znanj na minimalni sprejemljivi ravni.

prenos znanj pod minimalno sprejemljivo ravnjo.

Kritično mišljenje

izstopajoče, izjemno kritično mišljenje.

zelo kakovostno kritično mišljenje.

kakovostno kritično mišljenje.

kakovostno kritično mišljenje s pomanjkljivostmi.

kritično mišljenje na minimalni sprejemljivi ravni.

kritično mišljenje pod minimalno sprejemljivo ravnjo.

Samostojnost (stopnja potrebne pomoči)

izstopajočo, izjemno samostojnost

samostojnost z minimalno dodatno pomočjo

samostojnost z dodatno pomočjo

samostojnost z veliko dodatne pomoči

samostojnost na minimalni sprejemljivi ravni

samostojnost pod minimalno sprejemljivo ravnjo

Refleksija (sposobnost kritičnega ovrednotenja lastnega in tujega dela)

izstopajočo, izjemno refleksijo

zelo kakovostno refleksijo

kakovostno refleksijo

kakovostno refleksijo s pomanjkljivostmi

refleksijo na minimalni sprejemljivi ravni

refleksijo pod minimalno sprejemljivo ravnjo

Odnosi (do učne enote, do dela, do objektov, organizmov, sodelavcev, etičnih kodeksov strok, ipd.)

izstopajoč izjemen odnos do …

zelo kakovosten odnos do…

kakovostni odnos do...

kakovostni odnos s pomanjkljivostmi do...

odnos do … na minimalni sprejemljivi ravni.

odnos do … pod minimalno sprejemljivo ravnjo.

Razreševanje problemov

izstopajoče, izjemno razreševanje problemov

zelo kakovostno razreševanje problemov

kakovostno razreševanje problemov

kakovostno razreševanje problemov s pomanjkljivostmi.

razreševanje problemov na minimalni sprejemljivi ravni.

razreševanje problemov pod minimalno sprejemljivo ravnjo

Komunikacija (sposobnost ustnega in pisnega sporočanja)

Brezhibno sporočanje

zelo kakovostno sporočanje

kakovostno sporočanje

kakovostno sporočanje s pomanjkljivostmi

sporočanje na minimalni sprejemljivi ravni

sporočanje pod minimalno sprejemljivo ravnjo.

Opravljanje nalog v skupini

izstopajoče, izjemno opravljanje nalog v skupini

zelo kakovostno opravljanje nalog v skupini

kakovostno opravljanje nalog v skupini

kakovostno opravljanje nalog v skupini  s pomanjkljivostmi.

opravljanje nalog v skupini  na minimalni sprejemljivi ravni.

opravljanje nalog v skupini pod minimalno sprejemljivo ravnjo

1 50 – 55 % = nezadostno (5); 40 – 49 % = nezadostno (4); 30 – 39 % = nezadostno (3); 20 – 29 % = nezadostno (2); 0 – 19 % = nezadostno (1)


Zviševanje ocene (27. člen pravilnika)

Študent ima pred zaključkom študija pravico do popravljanja izpita iz vseh učnih enot, ki jih je že opravil, če želi zvišati oceno pri posamezni učni enoti. Posamezni izpit se lahko popravlja enkrat, na zahtevo študenta ali nosilca tudi kot komisijski izpit. Če študent pri popravljanju doseže nižjo oceno, velja prvotna, to je višja ocena.

Članica Univerze v Mariboru lahko ponovno opravljanje izpitov z namenom višanja ocene uredi z internimi pravili ob soglasju študentskega sveta.

Ugovor študenta zoper oceno (28. člen Pravilnika)

  1. Študent lahko ugovarja zoper oceno, ki jo je študent prejel na izpitu, kolokviju ali pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja.
  2. Študent mora vložiti pisni ugovor z obrazložitvijo v roku 8 dni od dneva, ko je bila ocena vpisana v bazo AIPS, oz. v roku 8 dni, ko mu je bila negativna ali pozitivna ocena sporočena.
  3. Dekan članice univerze v roku 3 delovnih dni po prejemu ugovora zoper oceno imenuje komisijo, ki v roku 3 delovnih dni preveri ustreznost ocene.
  4. Komisija ima predsednika in dva člana in je sestavljena tako, kot je določeno za izpitno komisijo.
  5. Komisija se lahko prepriča o ustreznosti ocene tudi s ponovnim preverjanjem znanja.
  6. Ocena komisije je dokončna.

Kršitev izpitnega reda in sankcije (29. člen in 30. člen Pravilnika)

29. člen Pravilnika

  1. Študent krši izpitni red, če med potekom preverjanja znanja na nedovoljen način sodeluje z drugimi prisotnimi ali če pri tem uporablja nedovoljene pripomočke. 
  2. Oseba, ki opravlja ali poizkusi opravljati izpit oz. drugo preverjanje znanja namesto prijavljenega študenta, in študent, namesto katerega opravi ali poizkusi opravljati preverjanje znanja kdo drug, s tem kršita izpitni red. 
  3. Kot kršitev se upošteva tudi plagiatorstvo pri seminarskih in diplomskih nalogah, programih in drugih pisnih izdelkih, katerih ocena prispeva k skupni oceni pri učni enoti. 

30. člen Pravilnika

  1. Po ugotovljeni kršitvi študent oz. oseba, ki namesto njega opravlja ali poskusi opravljati izpit, ne sme nadaljevati preverjanja znanja, pisna izpitna naloga se oceni z oceno 1 oz. z oceno »ni opravil«, kadar gre za učno enoto, ki se ne ocenjuje s številčno oceno, na seznamu prisotnih pa se evidentira kršitev izpitnega reda. Kršitev evidentira izvajalec izpita.
  2.  Referat z evidentirano kršitvijo izpitnega reda pisno seznani dekana, ki v primeru kršitve izpitnega reda v obliki goljufanja postopa v skladu s tem pravilnikom in z določili za disciplinsko odgovornost študentov Univerze v Mariboru.
  3. Sankcije so opomin, ukor ter izključitev z univerze za dobo do dveh let. Opomin in ukor se izrekata po skrajšanem postopku, določenem v tem pravilniku.
  4.  Kot sankcija za prvo kršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanja se izreče opomin in prepoved opravljanja izpita do konca naslednjega izpitnega obdobja pri učni enoti, pri kateri je prišlo do kršitve. Kot sankcija za drugo kršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanja se izreče ukor in prepoved opravljanja izpita do konca naslednjih dveh izpitnih obdobij pri učni enoti, pri kateri je prišlo do kršitve. Izrečene sankcije s študijskim letom ne prenehajo. Za tretjo kršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanja je sankcija izključitev z univerze za dobo do dveh let, če sta bila prej našteta milejša ukrepa že izrečena.
  5. Osebi, ki opravlja ali poizkusi opravljati preverjanje znanja namesto prijavljenega študenta in je vpisana na Univerzo v Mariboru, ter študentu, namesto katerega opravi ali poizkusi opravljati preverjanje znanja kdo drug, se zaradi goljufanja pri preverjanju znanja izreče ukor in prepoved opravljanja izpitov pri vseh učnih enotah za dobo enega leta. Enoletna prepoved velja tudi za opravljanje zaključnega dela. Za oba, ki sta goljufala na ta način, se lahko predlaga tudi kazenski pregon.
  6. Ugotavljanje kršitve in izrekanje sankcij za goljufanje pri izdelavi del se izreče v disciplinskem postopku, ki je določen s Statutom UM.